Danes, na pepelnico se Zima posuva s pepelom.
Kesa se svojih dejanj
in prehaja v stanje očiščenosti.
Stvarnost nekega drugega dneva.
"Dan potem".
Iz višine, od daleč,
nam kaže svoj zimski obraz in pozdravlja:
"Še vedno sem tukaj."
Gledam skozi vsa okna. V gore.
Priplezam do podstrešnega okna
in lahko vidim še dlje.
Kako himalajsko zgledajo danes gore.
Sonce na drugi strani neba od daleč pozdravlja Zimo.
Močno, navdušeno ji maha v slovo pred večerom.
Zima pomaha nazaj in ob tem
oblake premeša v rozasto čeleste kičaste angele.
je tole tvoje besedilo? Prelepo! Prelep tekst, kopiram in shranjujem. Krasna poezija, dotakljivo in v mojem trenutku tako božajoče, kot mehak obliž. hvala.
OdgovoriIzbrišija, moj zapis, ki včasih res zgleda kot pesmica, posebej ko ga pocentriram :). Včasih se res kar sama zapiše, posebej ko dobim takšno inspiracijo in sem taprave volje za to.
Izbrišine morem se je nabrat...
IzbrišiČudovito zgledajo tele gore. Kar tja k njim bi šla.
OdgovoriIzbrišiČudovite fotke in zelo lep zapis. Nam je danes zjutraj zima pošteno pokazala zobe. Snežilo je, kot za plačo. Maske očitno niso dobro opravile svojega dela. :-)
OdgovoriIzbriši...snežilo je kot za plačo..:))
Izbriši