Mavrica v septembru

Vikend se končuje z večerno mavrico. Pravzaprav dvema. Ena nad drugo. Vedno je tako, le da se mnogokrat zgornji lok ne vidi. Zanimivo, da sta loka  v različnem barvnem zaporedju. . Barve so pri drugem sestavljene v obratnem zaporedju kot pri prvem loku.
Čudež, ki jo naredi le igra sončnih žarkov in dežnih kapljic.

Kaj vse pomeni mavrica?
Po nekaterih starih legendah je na koncu mavrice zlato, druga pravi, da tisti, ki pride do konca mavrice lahko spremeni spol.

Sinonim za srečo, za upanje? Za pot do cilja, do srečnega kraja neke poti?


Somewhere over the rainbow
Way up high
And the dreams that you dreamed of
Once in a lullaby

Somewhere over the rainbow
Blue birds fly
And the dreams that you dreamed of
Dreams really do come true ooh oh

Šolarji so šli na pot. V šolo, v novo šolsko leto, za nove podvige v  dramski skupini, glasbeni šoli in v zaključnem glavnem zadnjem razredu na šoli.

Cel teden spremljamo poročila o beguncih, ki iščejo svojo pot do varnega zavetja. Z otroci debatiramo o tem, zakaj se to dogaja, kje je Sirija in Afganistan. Mala navrže, da bi jih lahko "mi vzeli pod streho nekaj par". Oba ostaneva kar tiho, ne odgovoriva, čeprav mogoče Tamala čaka na moje mnenje. Nimam ga.

Povem jim,  da je pouk v času moje osnovne šole obiskoval fant iz Irana. Rekli so, da je pri nas ker je moral bežati pred vojno. Iraško-iransko vojno. Ime mu je bilo Sami. Kako zanimivo, da pomnim njegovo ime,  čeprav je bil pri nas le nekaj mesecev in se je kmalu preselil v Maribor.
Tamala spet navrže, da je v našem koncu na zemljevidu, ki ga prikazujejo po poročilih  velika praznina  in zato ne bo nikjer blizu nobenega centra ali zatočišča.

Spomnim se zaključnega absolventskega izleta, ko smo jo s skupino študentov mahnili z avtobusom v Skandinavijo. Bilo je v začetku julija leta 1995, ko se je zgodila Srebrenica. Ob  kampih je bilo veliko centrov, takih in drugačnih šotorišč z begunci iz Bosne in Hercegovine. Parkrat so nas hoteli zamenjati z njimi. Njihov nasmeh je bil drugačen od našega, to se živo spomnim.

Med prvo svetovno vojno so ljudje iz naših krajev bežali. Daleč. Na jug Italije. Prababica je izgubila svoje tri otroke, ki so na poti umrli za špansko gripo.

Mavrica je v stari svetopisemski zgodbi  o Noetovi barki simbol miru in zaveze. Zaveza med nebom in zemljo. Po vesoljnem potopu, dolgem neprestanem dežju je končno posijalo sonce. Nastala je mavrica.

Kot danes. V opomin in na upanje, na mir in mirno spanje. V varnem zavetju.