Torbe 3x

• Torba za veliko špežo in plažo.

• Torba za k pouku glasbene teorije, kamor sodi tudi mapa na klešče, ki je nerodna in velika, zato smo jo sešili po meri. Tudi reciklaža kavbojk. Znotraj je žep na zadrgo v katerega se skrije ključ od hiše in majhno beležko za sporočila (tudi o pozabljenih domačih nalogah). Pobarvanka na torbi se barva z barvicami za tekstil.

• Torba za verouk.  Z raketami v vesolje, do nebes in nazaj. Tudi v recikliranem žametu.  In z modrim gumbom. Majhna, tako rekoč narejena po meri. Vedno mora biti na svojem določenem mesto, svojem obešalniku, da kje ne tava in se zgubi in se čez teden dni spet išče po celi hiši.

Puhna luna

Puhna luna
Kakšna luna?
Tako in pravilno "po naše" znamo zaviti samo v našem koncu in še malo okoli po Soči gor in dol.
Nikoli vam ne rata, da bi pravilno ponovil Ljubljančan, Gorenjc,... Ni šans. Ne obvladate širokih ojev in ujev in polujevinojev.

Pravijo da polna luna deluje dva dni prej in dva dni potem.

Tamala sredi belega dneva, na zadnjo septembersko nedeljo prepeva: I am dreaming of a white Christmas... Na ves glas. Zraven potegne še Tavelika. In še malo poplesujeta zraven, mahata z rokami, kot da bi padal sneg...Obe kmalu najdem v sobi v sestavljanju origami figuric, ki jih zlagata po Karlovem kožuščku.

Medtem ko Tamala rešuje množico računov iz matematike se  pozibava  po stolu, glava buta gor in dol in ona prepeva: Nismo čisti smo samo oprani, v naših prsih bijejo možgani,.. 

Ojej.

Potem je končno prišla.
Naša puhna luna, ki je s svetlobo razbijala v okno spalnice. Tamala je bila s sosedo zmenjena ob štirih. Ob štirih zjutraj, ko bosta pili vroč kakav, in gledali polno luno, rdečo krvavo luno in lunin mrk.
Ker punca sredi noči ropota kot sredi belega dne se zbudi še mož, ki ga izpod odeje vprašam, če je oblačno ali jasno. "Kristalno jasno," pravi. In vstanem še jaz. In zbudimo še Tamalega, ki je že zvečer cvilil,... da bi tudi on rad videl lunin mrk,... da naj ga zbudimo, ker on hoče to nujno videt...
V trenutku je bil zbujen. Čez pižamo sem mu nadela zimsko bundo in ga peljala na balkon. Počakala sem, da jo je sam našel na nebu, ko je naglas rekel "uauuuuu".
Kmalu se je vrnil v posteljo. Izprosil si je " a lahko grem v vajino?". Skupaj smo zadremali do jutra.

Tamala in soseda pa sta še naprej klepetali, ropotali in pili vroč kakav. Dokler se luna spet ni v celoti narisala na nebo in kmalu legla za Matajur.

1. festival ročnih del na Bledu

Dogodek vikenda je bil izlet z vlakom na Bled. Skupaj s kolegicami iz naše družbe Nitk.  Prav poseben dan za starejšo gospo, ki je bila prvič na Bledu. Dan je bil prijeten, sicer z visoko oblačnostjo na nebu in k sreči brez dežja.

Obiskale smo prvi  Festival ročnih del. Vsa pohvala organizatorkam, ki so na svoji spletni strani zapisale:

"Ljubezen do ročnih del ne pozna meja. Botruje medgeneracijskim oviram, ne potrebuje leporečja in ne vsiljuje okvirov. Spretnost, vztrajnost, potrpežljivost, znanje, ustvarjalnost, strast in veselje prepletajo niti ročnega ustvarjanja. Njihov terapevtski učinek so poznale že naše babice, ko so srčno kvačkale nedeljski prt."

Vtisi?
Na festivalu so bile po večini ustvarjalke, ki so se predstavile s svojimi izdelki, idejami, cenami. Manj je bilo ponudbe ustvarjalnih materialov, predvsem sem pogrešala ponudbo volnenih klopk, pa tudi dekorativne metraže. Obiskovalcev je bilo ogromno, med stojnicami smo se komaj premikali. Dan je bil prijeten, popestren s kulinarično ponudbo, kjer seveda niso manjkale kremšnite. (ne boste verjeli, ampak doma so jih skritizirali in odkrito priznali, da so "moje kremšnite" defenitivno boljše).
Kolegice, s katerimi bomo letos ustvarjale že tretje leto zapored so ponosno priznale, da bi se uvidevno in konkurenčno primerjale z njimi, posebej z našo nepozabno kolekcijo copatkov za dojenčke, pa tudi nogavic, ki smo se jih lani dodobra naučile in osvojile.

Verjamem, da bo trem puncam, ki so se pogumno lotile tovrstnega festivalskega projekta uspelo tudi v prihodnje. V še večjem  obsegu in okviru predvsem s strani ponudnikov ustvarjalnih materialov in morda tudi kakšno gostujočo stojnico iz tujine.

desno an-jin bargello, ki sva ga z mamo občudovali in si ga upali tudi raztegniti  in občudovati v celoti. Eno od Adrejinih čudes. In spet sva se po dolgem času srečali. Neprecenljivo!

Mini otroška torbica

Te mini torbice tako rada šivam. Posebej živalske, ki se spremenijo v prave človečke, z obelkco in mašno v laseh, pa še pikastim predpasnikom po vrhu :)

Ker imam tako rada živalce, si ne morem kaj, da poleg račk na živalski izziv v Craftalnici ne prijavim še te mačje šjore.

Darilo ob rojstvu

Z mamo sva poleti pripravljale darilo za novorojnčka, ki se bo rodil jeseni.

V septembru se je mladi družini naših prijateljev rodila prvorojenka.

Mama je spletla odejico, jaz sem na morju spletla skoraj štiri metre čipke, ki jo je mama po novodilih prišila k odejici. Kapico sem naredila po enem drugem načrtu t.i. "kapice s kronco", ali če hočete Charolotine kapice. Vse načrte za pletenje sem našla na Ravelryju, tudi odejico, ki pa je v bistvu načrt odejice provorojenega princa Georga :). Copatke je spletla mama v svojem najljubšem modelu.
Kompletek je seštirkan v kvalitetni volni za dojenčke, ki je potem ko sva vse izdelke oprale v pralnem stroju (superwash volna) postal še bolj mehak, lep in prijeten.

Peresnica - račke

Kot obljubljeno sem eno peresnico sešila po izbiri. Vsem hvala za predloge in sodelovanje.
Petra M., je želela in predlagala:

Najprej, vau kakšne peresnice:) Pravi živalski vrt:)
Peresnico bi podarila moji hčerke, ki je šla danes prvič v vrtec in je v skupini račk, torej bi bi bila na peresnici račka:) 

Dolgo časa sem razmišljala kakšna račka bi to bila. Račka ni nikoli kar tako sama. Račke obožujejo vodo. Zgodba? Poznam kakšno zgodbo o račkah? Ja, seveda. Čudovita zgodba o Grdem račku. Ko sem našla pravljico, sem vedela, da je prav ta izbor zmagovalen. Andersenovo pravljico pa bo mali punčki, novi vrtičkarci povedala kar njena mamica Petra.

Petra M., javi se mi na moj email, da ti pošljem darilce. 

Peresnico z račkami v družbi z Grdim račkom prijavljam na  143. izziv v Craftalnici.

Primorska

15.9.1947

vedno mali septemberski praznik

rdeča študentska majčka

prelistovanje pesmarice, ki mi jo je podpisala partizanka

Pesmi, ki pojejo času. Pesem XIV. divizije, Bosa pojdiva, Počiva jezero v tihoti

Starši s sosedi še danes opravljajo nesramne žvižgače na sobotni prireditvi. 

Na odru v harmonikarskem orkestru Tamala, v pevskem zboru oče. 

V posnetku Tamala pri 36 min, ... Pesem o svobodi pri 57:50, čisto na koncu seveda vsi strumno stojimo in pojemo.

Vstala Primorska. 

Poseben vikend v septembru 2015

Prav poseben dan minule sobote za mojo sestrično in njenega dragega, 
Tudi poseben vikend za družino, ki se ob tako lepem dogodku zbere skupaj.
Sobota je bila tudi rdeča, bela, plava.
Še pod vtisom prireditve, zaradi katere sem na poroko prišla z zamudo, je v moj objektiv spet padla prav ta kombinacija :)
Čeprav vem, da je ljuba barva sestrične barva rozastih hortenzij, rozastih vrtnic.
Rozaste hortenzije v vazicah na mizah svatov,  roza vrtnice v njenem pušeljcu.
Barva, ki je nastala, ko sem pomešala rdeč, hudo rdeč, čudovit malinov pire z belo panekoto. Kako dobro! Kako lepo. In ko sem se takrat ozrla v nočno nebo ob pozni uri po polnoči, so ga zvezde spreminjale v barvo morja.

ruksak torbe

ruksak torbe še iz poletnega arhiva

za poletna pohajanja, 

za brisačo, kopalke in sendvič.

Danes kot spomin na poletje,

na tople večere,  

na praznovanje rojstnega dne in na prijateljico,  

ki si je zaželela točno bež torbico z okroglim dnom. 

Super škatla

Škatla od sadja, 

kartonasta, z dvema luknjicama na koncu, ki sta lahko hokejska gola ali pa reža, ki pogoltne plošček, "kot tisti avtomat v Toplicah," pravi Tamali.

Super igrača. Super poligon, avtomat, fucbal igrišče, bejblejd stadion.

Mavrica v septembru

Vikend se končuje z večerno mavrico. Pravzaprav dvema. Ena nad drugo. Vedno je tako, le da se mnogokrat zgornji lok ne vidi. Zanimivo, da sta loka  v različnem barvnem zaporedju. . Barve so pri drugem sestavljene v obratnem zaporedju kot pri prvem loku.
Čudež, ki jo naredi le igra sončnih žarkov in dežnih kapljic.

Kaj vse pomeni mavrica?
Po nekaterih starih legendah je na koncu mavrice zlato, druga pravi, da tisti, ki pride do konca mavrice lahko spremeni spol.

Sinonim za srečo, za upanje? Za pot do cilja, do srečnega kraja neke poti?


Somewhere over the rainbow
Way up high
And the dreams that you dreamed of
Once in a lullaby

Somewhere over the rainbow
Blue birds fly
And the dreams that you dreamed of
Dreams really do come true ooh oh

Šolarji so šli na pot. V šolo, v novo šolsko leto, za nove podvige v  dramski skupini, glasbeni šoli in v zaključnem glavnem zadnjem razredu na šoli.

Cel teden spremljamo poročila o beguncih, ki iščejo svojo pot do varnega zavetja. Z otroci debatiramo o tem, zakaj se to dogaja, kje je Sirija in Afganistan. Mala navrže, da bi jih lahko "mi vzeli pod streho nekaj par". Oba ostaneva kar tiho, ne odgovoriva, čeprav mogoče Tamala čaka na moje mnenje. Nimam ga.

Povem jim,  da je pouk v času moje osnovne šole obiskoval fant iz Irana. Rekli so, da je pri nas ker je moral bežati pred vojno. Iraško-iransko vojno. Ime mu je bilo Sami. Kako zanimivo, da pomnim njegovo ime,  čeprav je bil pri nas le nekaj mesecev in se je kmalu preselil v Maribor.
Tamala spet navrže, da je v našem koncu na zemljevidu, ki ga prikazujejo po poročilih  velika praznina  in zato ne bo nikjer blizu nobenega centra ali zatočišča.

Spomnim se zaključnega absolventskega izleta, ko smo jo s skupino študentov mahnili z avtobusom v Skandinavijo. Bilo je v začetku julija leta 1995, ko se je zgodila Srebrenica. Ob  kampih je bilo veliko centrov, takih in drugačnih šotorišč z begunci iz Bosne in Hercegovine. Parkrat so nas hoteli zamenjati z njimi. Njihov nasmeh je bil drugačen od našega, to se živo spomnim.

Med prvo svetovno vojno so ljudje iz naših krajev bežali. Daleč. Na jug Italije. Prababica je izgubila svoje tri otroke, ki so na poti umrli za špansko gripo.

Mavrica je v stari svetopisemski zgodbi  o Noetovi barki simbol miru in zaveze. Zaveza med nebom in zemljo. Po vesoljnem potopu, dolgem neprestanem dežju je končno posijalo sonce. Nastala je mavrica.

Kot danes. V opomin in na upanje, na mir in mirno spanje. V varnem zavetju.

Dojenčkasti zajčki in lisičke

Nadaljevanje živalskih zgodb iz peresnic. V posrečenih lisičkasto zajčkastih variantah. Pravzaprav,  v malih, dojenčkastih verzijah. Najprej je nastal sivi zajček, ki ga je Tamala takoj pripela na svojo skavtsko rutko. Poleti je spoznala nove skavtske prijateje, ki jim je bil baby bunny tako zelo všeč. Ena si je zaželela modrega zajčka. Razmišljala sem zakaj modri in sem se spomnila slikanice Modrega zajca Ele Peroci.

Zajci in lisice gredo letos pač skupaj. Zato sem se lotila še čisto male mini lisičke, ročno sešite iz filca. Zelo mini. Zelo baby.