Indijansko poletje

Doberšen del minulega tedna smo preživeli na drugem koncu domovine, na vzhodu države, kjer je v času letošnjih nadpovprečno visokih temperatur prevladovalo pravo indijansko poletje. Ob letu osorej pa se nismo samo kopali. Na verandico smo privlekli počitniške ležalnike in poležavali v brezdelju. Mali je končno dobil pravo "fucbalersko balo", za katero je že več let na istem licu mesta, v isti športni trgovini sitnaril zanjo... Ko je zvečer zaspal in sem ga prišla pokrit, sem ugotovila, da poleg zajčka objema tudi svojo novo žogo. :)
Topel veter je bil v zraku, a listje je še vedno šumelo v krošnjah dreves in grmičevja. Mali je rekel, da "pomaga jeseni", ko je s šibo mahal po listih, da bi se osulo. 
O, draga jesen! Privoščila sem si solo sprehod in otroke pričakala z novimi okusi najboljših tortic, ko so se vrnili z bazena.

 

 

 V naš zahodni konec domovine smo se vrnili v meglo in oblake, ki so krojili vremensko vzdušje narave in ljudi. 

Doma sem se razveselila paketka, s katerim me je tako zelo presenetila draga Oldpunca. Tri ljubke mucke so komaj dočakale današnje dopoldansko slikanje... otroci so že čakali odprtih rok, da jih končno razdelim med nje. Domači amaretto, ki ga je pripravila sama, pa "ni za šparat", piše... tako kot sem ji jaz napisala za torbico, ki ji je sama dala ime. Žganička bo počakala na eno majhno prav posebno priložnost ob prvi priliki, ki se mi zgodi.

Domov se je vrnil moj črni kapot - črni plašč, ki sem ga na dan polne lune, pred tednom dni pozabila v kombiju in se je odpeljal na Bled. Kaj vse se mi je vse dogajalo tisti dan,... ker pa danes ni polne lune,.. to danes ni več tako smešno...

 Lepo je imeti prijatelje, ki te presenetijo s čestitko, s paketkom presenečenja ob katerem rečeš:Uauuu... , ki skrbijo za tvoje stvari in te imajo radi v družbi. Lep je bil letošnji oktobrski čas.