Nekoga moraš imeti rad

"Nekoga moraš imeti rad" je pesem Ivana Minattija. To je ena prvih pesmi, ki se mi je zelo vtisnila v spomin. Tako kot mnogim drugim, ki smo si jo danes še enkrat prebrali. 
To ni bila pesem iz šolskega berila, ki bi jo kar hitro pozabil... Vem, da sem imela posamezne dele pesmi zapisane na svoji zeleni vojaški šolski torbi, med drugimi pregovori, refreni glasbenih hitov, misli zaljubljenimi,...
Velika, večna pesem, velikega pesnika.

 
Nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

Ivan Minatti 22.3.1924-9.6.2012