Praznovanja 2.

Letos je bil mamin rojstni dan na velikonočno nedeljo. Ne vem, če je bila leta 50 tudi velikončna nedelja, gotovo pa je bila nedelja, saj bi mama skoraj dobila ime Nedeljka. Temu sem se že jaz kot otrok vedno smejala in norčevala, enako kot danes vnuki... In še to vem, da je na tisti dan, ko se je rodila, bil moj stari ata v arestu zaradi "sovražnega govora proti domovini", nad čemer je vedno bentila stara mama.
S trenutno najmljašim vnukom vsako leto bolj ali manj skupaj praznujeta in kot vedno nam ob njenem osebnem prazniku pripada veliko slavnostno kosilo za vso familijo. Tokrat smo jedli govejo juho z zdrobovimi knedeljčki ("kot vedno pri noni", bi rekli vnuki...), piščanec v pečici, krompirjevi kroketki, popečene bučke, solata, pohani piščančji fileji za otroke, v drugi etapi pa še kislo zelje s kobariškimi štruklji in kuhano šunko, ki so bili v "čast" prazniku. (Štruklje z zeljem naredi mama dvakrat na leto - za novoletno kosilo s klobaso in za veliko noč s šunko).
Žal nimam fotografij vse te hrane,  imam pa velikonočno fotografijo moje rožičeve potice :), ki še vedno ni ratala tako dobra kot tista, ki jo pred davnimi časi pekla moja stara mama.

Mama je v dar dobila nekaj malenkosti od vseh nas. Moji mlajši hčeri sem rekla, naj ji nariše kakšno slikico, morda tihožitje s tulipani, pirhi in ptički... Skoraj me je kap, ko mi je pokazala foto posnetek njenega tihožitja in sliko, ki jo je narisala narisala po tem svojem foto osnutku. Ker pa je mama ljubiteljica mačk (vzljubila je tudi Belija, čeprav se je zaprisegla, da bele mačke ne bo k hiši,.. in je lani, na dan, ko je preminila Amy Winehouse, dovolila, da je k hiši prišla zapuščena in shirana Amy) sem dovolila, da je lahko to svoje tihožitje predala naprej. Čisto v stilu Male,... avantgardno... Velika sestra je samo zmajevala z glavo,.. kako se le kaj takega spomni... a ni rekla, da to ne bi bilo za nono... :)