18. 10. 2013

16. 10. 2013

Sončna jesen na vrtu

Danes je od nekod zavel topel veter, 
nenavadno topel. 
Sonce se je sprehajalo po grebenu Matajurja
in oblaki so v vetru hitro šibali po nebu. 
Bili smo na vrtu. 
Glavni rekvizit so bile grablje za listje.
Drobnozrnati kivi se je odel v zlato podobo in nekateri zelenčki so se že stopili v ustih. 
Kot zelena ampula C vitamina so. 
Drobne krizanteme čakajo na svoj dan. 
Rdeče gorečke sem pospravila v klet. Ker je"goreča ljubezen" večna, dobro prenese tudi zimsko ero ;)
 Fanta sta bila pridna. 
Jaz sem tudi danes še vedno "mamica", tata pa mora danes slišat na ime "tatica" :)
Bilo je lepo popoldne. Najlepši jesenski dan. 

 

15. 10. 2013

Gostovanje mačjih carjev in muc

Danes gostim prav posebne mačje goste in obenem odpiram objavo z novo oznako med blogerskimi temami: blogerski gosti. 
To so danes mačji carji, Mace in Razbojniki drage blogerske prijateljice @An-je

  • Ljubiteljica mačk, živali in seveda vsestranska ustvarjalka, ki poleg nitkastih reči oblikuje tudi nakit, izdeluje lepe čestitke in še kaj.
  • "Uživačica na mirnih vodah", kot ima zapisano v svojem blogerskem profilu. Ta opis v njenem profilu, je meni tako všeč. Mirnost, natančnost, osredotočenost in pozornost so tiste vrline, po katerih rečemo, da v nečem resnično uživamo. In dandanes je vsepovsod vse preveč hitenja, adrenalina in premalo pravega uživaštva.
  • Uživačica na mirnih vodah je tudi njena hčerka. Veslačica na mirnih vodah, na katero je @An-ja upravičeno ponosna. In prav obema opis še kako paše in se familjarno uskladi tudi z najbolj znemenitim jezerom v Sloveniji, od koder je moja blogerska gostja doma.
Saj veste, da smo tudi mi mačkarska familija.
V veliko veselje vam danes predstavljam našega An-jinega mačkona in muci. Rabojnik v modrem se je moral tokrat slikat na sončku, saj sicer še vedno dežura na vrhu stopnišča in sprejema goste. Vsakemu gostu moram tako posebej razlagat, da "to pa ni moj mačkon" ;) Tamali bi mi pri tem hitro segel v besedo, ... da je to njegov mačkon, ki se bo preselil v njegovo sobo, ko bo prebarvana v fantovske barve. Mucka v vijoličastem se vsak dan nosi v šolo in Tamali prinaša srečo, Tavelika pa je svojo muco v rožicah poiskala v svojem predalu kjuti reči.

Če bi tudi sami imeli kakšnega takšnega mačkona, ga podarili komu od svojih najmlajših v familiji,...kar pocukajte @An-jo,... mogoče jo najdete tudi pri kakšni stojnici. In lahko jo pocukate in se zmenite z njo tudi za delavnico izdelave prav takšnih mačkonov in muc. Ali niso simpatični?!







13. 10. 2013

Torbica - rožica

zelo majhna torbica.  Za malo pupo, ki hodi še v jasli.
Pupa je sestrica sošolca našega prvošolca, ki bratovega sošolca baje obožuje.
In ta pupa je imela rojstni dan... in da ima sestrica rojstni dan, je sošolec povedal sošolcu.
In naš prvošolec je rekel: "Mami, saj ji sešiješ eno torbico,.. a ji boš?" 

DSC_5606


DSC_5609


DSC_5610


DSC_5611


Tokrat šivajo tudi v Craftalnici in tam zato res ne smem manjkat ;)






12. 10. 2013

Domače kavčkanje

Ogenj v peči greje prostor in poglede.
Mirno je. Zunaj je sivo in dežuje.
Na kavču imam v delu tri reči...in zraven param še bombažno jopico. Paranje mi ni tako všeč...
Mirno je tudi zato, ker doma ni punc.
Šli sta "Po svoje" in tamali je priden v svojem svetu igrač in samo svoji animaciji.
Pravi, da se mu  je polomil dežnikec z ladje...
in cel dan me kliče "mamica" :o :) :x






11. 10. 2013

Arheolog na umetni travi

Tamali pravi, da sta bila s sošolcem arheologa in sta raziskovala nogometno igrišče z umetno travo. 
Iz žepov kavbojk je spraznil čuda reči, jih položil na bel list papirja in rekel, da njegove najdbe ne smemo premikati, lahko pa si jih ogledamo in  tudi tikamo in potem položimo na isto mesto, 
nazaj na papir.
Kmalu potem je izginil papirček od bonbona,..ki ga je Dragi vrgel v smeti. Poiskati smo ga morali v smeteh in ga vrniti na razstavni pano.  :o
Iz šolske knjižnice je prinesel tudi knjigo o arheologiji, ki pa je napisana za odrasle, pravi.         
Včeraj sem mu v žepu kavbojk našla velikanski vijak in zarobantila, da takih reči ne sme imeti po žepih, da je nevarno in da žepi niso za take reči, ki jih pobira vsepovsod... Rekel je, da je vijak za tata, ker je čisto cel in kot nov...

Pravi, da zbirke z igrišča "NIKAKOR" ne smem zavreči, čeprav sem bila že parkrat na tem...za vsak slučaj sem dokumetnirala, ker... ojej,...ne vem no...



9. 10. 2013

Na ladji v Benetkah

Preden smo šli na izlet (beri eno objavo nazaj) sva doma z Malim prebrala in pregledala kartonko "Na ladji" v kateri je med drugim pisalo:  
"Najbolj razkošne potniške ladje imajo lahko tudi več palub, na katerih je moč najti številne restavracije, bazene, trgovinice, zdravniške ordinacije, kinodvorane..., ki osrečujejo ladijske goste oziroma potnike. Potniki spijo v majhnih sobah, ki jim pravimo kabine, medtem ko so ladijske zaloge spravljene v podpalubju - velikem prostoru na dnu ladje."
Ladja, ki smo si jo ogledali je velikanska. Dolga je več kot 300 metrov in ima 15 nadstropij.  Na njej lahko potuje 4000 potnikov, posadka pa je šteje približno 1700 ljudi. Ima zunanje bazene, notranje bazene, tobogane, fitnes, wellness, igrišče za mini futsal, velikansko kino dvorano oz. teater, kongresni center, disko, ogromno restavracij, navadna dvigala, bleščeča dvigala, sobe v rdečem žametu,... preštela in videla sem tri klavirje,... najbolj oh in sploh pa so bile stopnice.
 velikansko pročelje ladje, ki je nisem mogla poslikati v enem kadru.
 Kdo ve, zakaj so obešeni okrogle ploščice na konec vrvi? Dragi pravi, da ve, .. pa mu ne verjamem. Me prav zanima, kaj je res...
 Vsak obiskovalec ladje mora opraviti tečaj reševanja z ladje. Vse skupaj baje zgleda podobno kot na letalu.
 Ena od mnogih kavarn.
 Kino oz. teater. Pozabila sem koliko veliko obiskovalcev sprejme. Okrog in okrog ima tudi balkone.
Mislim, da so na obeh koncih ladje, po tri dvigala, ki pičijo gor in dol med nadstropji.

 Pogled na zunanje bazene. 

Notranji bazeni... kako hudo je bilo otrokoma, ki sta pozabila kopalke,.. (pa sta rekla, da jih bosta vzela "za vsak slučaj")...

 
Bleščeče dvigalo, 

ob bleščečem stopnišču.

Se spomnite velikega stopnišča iz Titanika?  Celo za znameniti film o Titaniku so naredili repliko originalnega stopnišča, tako pomembne so bile te stopnice.  Očitno "veliko stopnišče" na ladji "mora bit" in se mora "videt".
Na ladji v Benetkah je bilo stopnišče en velikanski, lesketajoči, bleščeči prestiž.
 Ob pogledu na vse to "bogastvo", me je prešla tista misel... o "blišču in bedi... saj veste koga". Da moje misli niso čudaške, me je opomnila Tamala, ko je rekla, da je to res "krneki",  da špendaš za eno stopnico 3000 EUR. V vsaki stopnici je namreč več kot 80 Swarowski kristalov... :o

Tako kot piše v otroški kartonki imajo na ladji tudi zdravnike. Povedali so nam, da imajo stalno na razpolago 2 zdravnika in nekaj medicinskega osebja. V primeru življenske nevarnosti in potrebe hitre intervencije, pa je na ladji tudi heliodrom, kjer lahko pristane helihopter.
Videli smo take in drugačen varinate kabin, do katerih smo se prebijali po ozkih ladijskih hodnikih. Vse kabine, ki so locirane na straneh ladje imajo majhne balkončke in seveda pogled na morje, obstajajo pa tudi notranje kabine, kjer ni dnevne svetlobe in so najcenejšega ranga. Po kabinah in povsod drugod so mehki tepih oz. tapisoni... po dolgem in požez...

 Pogled iz gornje palube. Ladje so v Benetkah ena od višjih točk v mestu.


  Ko smo se vračali preko mostička oz. bolje tunelčka, ki nas je pripeljal v trup ladje,  smo videli kamion, ki je za ladjo razložil toaletni papir in so ga skladiščili nizko v trup ladje.

Na ladjo prideš po temeljitem varnostnem pregledu. Enako kot na letališču. Prinašanje "svojih" pijač ni dovoljeno (te ti prijazno vrnejo ob koncu potovanja). Plačuje se s posebno osebno kartico, na katero na začetku potovanja naložiš svoj denar, tako da denarja in lastnih plačilnih kartic ne uporabljaš.  Ladja je v bistvu velikanski, hudo nobel hotel iz katere pa morja ne moreš ne vonjat, niti ne slišat...jap. Sami ocenite, koliko morja res lahko doživite na takšni ladji?!

Ogled ladje je bil zanimiv in nepozaben. Tudi prepričljiv?! Že res, da so nas pocartali iz vseh strani, tako s  pijačo za dobrodošlico, kosilom in na koncu še s kapučinom v kavarni ob "velikem stopnišču" ... ampak... tiste prave pristnosti, prvinskosti doživetja dopusta ali potovanja si želim mnogo bolj kot prestiža, luksuza in kičeraja.


Benetke, mesto moje zaljubljene mladosti :) 

Mali fant je komaj čakal, da zagleda mesto, kjer ne bo videl niti enega avtomobila, kjer bodo namesto cest kanali in morje... Ko smo prišli v Benetke, med kanale in hiše je rekel, "da je vse res,.. da je tako kot sem rekla,.. in da so gondoljerji namesto kolesarjev" :).
Tudi njegova sestra je bila navdušena. Skupaj sva opazovali palače, ko smo se peljali po velikem Canale grande in ugotavljali kdo živi v njih in katera palača je lepša od druge. Najlepša nama je bila eno pročelje, ki je imelo zraven čudovit vrt, poln vrtnic, ki so še vedno bujno cvetele.

 V mojem zaljubljenem mestu sem pred mnogimi mnogimi leti pila najdražji kapučin na svetu. Pet tisoč lir na glavo smo plačali za kapučin takrat in tega ne bom nikoli pozabila. S prijatelji smo se usedli pred kavarno, naročili, popili najboljši kapučin na svetu, plačali in se še prej pričkali zaradi cene :o Ostalo je pri pettisoč lirah. Skoraj toliko kot povratna vozovnica za vlak od Gorice do Benetk. Eh,.. spomini,... Markov trg je še vedno tak, kot je bil. Tudi v tem jesenskem, nič kaj prijetnem dnevu, je bilo turistov veliko.
Na tem čudovitem trgu so bili ta glavni golobi, ki jih je Mali preganjal in plašil. Sedaj sta oba vedela, zakaj Predin poje: "Brez golobčka ni Benetk". Refren sem večkrat zapela in Tamala najstnica me je pisano pogledala in zavila z očmi...
V središču mesta smo ob koncu izleta zagledali velike ladje, ki so bile skupaj z našo zasidrane v pristanu in so se zvečer odpravljale na pot do drugega znamenitega kraja, kjer se bodo potniki izkrcali, si ogledali mesto ali šli na izlet z avtobusom, ki ga bodo zakupili preko svoje ali ladijske agencije. Po glavnem kanalu jih spredaj in zadaj vodita dva vlačilca in bognedaj, da se kdaj kaj zgodi Benetkam.
Rada imam Benetke,... na prav poseben način. ;)