Spomin na podaljšan vikend dopust na drugem koncu Slovenije, na njenem skrajnem vzhodu. Razumevanje in orientacija mi sedaj ne bo več povzročala težav,- ko prečiš Muro prideš v Prekmurje. Prekmurje je pokrajina na desnem bregu reke, točno omejena z reko, ki domovino preseka po njenem skrajnem koncu.
Mi smo se namenili še bolj na odmaknjen konec sveta kot pravijo domačini, na
severo vzhod in skoraj do meje, na Goričko. To je tam kjer ima naša slovenska kokoška svojo rdečo krono, je rekel moj dragi. Preživeli smo lep podaljšan konec
tedna, prijeten in miren dopust je bil to. Ker so bile vse namestitve polno zasedene, smo na kmetiji preživeli le dve noči. Smo pa zato dan en dan preživeli še v Mariborju, kjer smo nočitev na turistične bone koristili kar v mladinskem hostlu. Maribor je lepo mesto ob veliki reki in pijača na Lentu, ob pogledu na staro trto je bila posebej dobra.
Pokrajina in ljudje Prekmurja so me prevzeli, še kdaj se vrnemo v te konce. Mir na kmetiji in vseh dvajset mačk naokrog nas je kot navdušene mačjeljubce seveda navdušilo. "Kamor pogledaš vidiš mačko", je bil srečen moj sin, ki mu ni žal, da se nama je pridružil - pogoj za to je bil le - da bo to - ta pravi odmor. Po desetdnevnem skavtskem taboru mu je njegov odmor na dopustu s starši še kako dobro del. Mačkam je podeljeval imena, jaz pa sem določala, katerim ime paše in katerim ne. Na kmetiji so bile tudi alpake, malo smešne živali s čudovito rjavimi očmi. Mirno se pasejo na travnikih in radovednost jih pripelje včasih čisto do ograde ob bazenu, kjer uživamo v večernem plavanju. Kasneje se preselijo na večji del travnika in stegujejo svoje vratove, da pokažejo svoje obličje, da so to one in ne morda kaj drugega podobno ovcam in kozam. Te tačas že spijo zaprte v svojih stajah na vrhu griča ob robu kmetije. Osel in poni sta stalno skupaj, vedno se nekaj preganjata in tečeta v galopu, velika nerazdružljiva prijatelja sta.
S kolesom se zapeljemo mimo polj sončnic do bližnjega Hodoškega jezera, ko naredimo cel krog okrog njega. Ustavim se ob jezeru, ko v jezero skoči velika žival, ki me prestraši. Vidra ali bober, ne vem, kaj bi to bilo. Drevesa ob jezeru so pošte obgrizena, kot v kakšni risanki. Lokvanji na jezeru me očarajo. Čudovite rože so to in kar naprej jih slikam.
Domačini nas povabijo na lokalno žurko v bližnjo vas - praznik žetve. Ogledam si razstavo o rokodelskih mojstrovalcih, lončarjih, čevljarjih, o tem kako se izdeluje bučno olje. Podkrepimo se s porcijo "pečenog vola" z zeljnato solato obeljeno - kakopak drugače kot z bučnim oljem. Živa muzika in ples vsem obiskovalcem po dveh letih še kako dobro dene.
Prekmurje je turistično najbolj poznano po termah. Obiščemo terme Tivat, kjer preživimo prijetno relax jakuzzi popoldne. Nevihta nas prežene v notranje prostore bazenov.
Na končni izlet gremo do Tropskega vrta, kjer v Prekmurju gojijo orhideje.
Zanimiv svet s pogledom na zeleno bohajoče rastlinje tropskega
sveta. Uspešno realizirana ideja gojenja orhidej v toplih rastlinjakih panonskega
sveta je poznana daleč naokrog.
Sicer kratek dopust sem zabeležila z množico fotografij.
