Na najvišjo goro doline, katere vrh lahko vidi skozi okno svoje sobe.
Letos se je izšlo.
Prvič zanj, pa ima že dvanajst let.
Visoko nad oblaki. Ob postanku klepetamo, da je podobno najbrž v nebesih.
2245 nad morjem. Ker se pritiče vedeti, poznati našo goro.
In prav zato mu pritiče tudi pravi planinski krst. Kot enkrat moj, v mojih začetniških planinskih časih.
O kako je lepo biti na kakšni gori z razgledom. Ampak ... kako težko se je spraviti od doma... hm.... Izgleda čudotivito, sploh če so ti domači tudi kraji v dolini, no vsaj meni je tak razgled boljši, kot nekje na tujem kjer nič ne poznaš.
OdgovoriIzbriši