Poletna torba

Torbo sem sešila in fotografirala že v začetku poletja. Lepo se nosi in čeprav je pisana, v rožah, se lepo nosi. Pravzaprav je model enak kot je  pomladna v lanenem platnu ali tista prva, ki paše k sivemu zimskem plašču. Enaka je zato, ker je primernih dimenzij, da gre vanjo A4 format, manjši laptop, flaša vode, po potrebi velika in mala toaletka, po novem tudi očala, ki so vedno pospravljena v enem od notranjih žepov na elastiko. Znotraj je še en dodaten žep na zadrgo za skrivne reči, usb ključe in podobne pomembnosti. Torba je podložena, ojačana in sama od sebe stoji.
Rada imam dovolj velike prostorne torbe, na eni strani z velikim žepom, na drugi strani z žepom na zadrgo za telefon in druge nujno potrebne reči, ki morajo biti blizu, pri roki.

Na Krnu v avgustu, prvič zanj

Vsako leto mu obljubljam, da bova šla na Krn.
Na najvišjo goro doline, katere vrh lahko vidi skozi okno svoje sobe.
Letos se je izšlo.
Prvič zanj, pa ima že dvanajst let.
Visoko nad oblaki. Ob postanku klepetamo, da je podobno najbrž v nebesih.
2245 nad morjem. Ker se pritiče vedeti, poznati našo goro. 
In prav zato mu pritiče tudi pravi planinski krst. Kot enkrat moj, v mojih začetniških planinskih časih.

poletne sieste

Veliko je letošnjih poletnih siest. Počitkov zgodaj popoldan. 
Kmalu po kosilu. 
Pritičejo. 
Brez slabe vesti. 
 

Z ladjo proti vetru v avgust

Iščem glasbo za prvi avgustovski dan.
Takšno, da paše.
Danes. Ta trenutek.
Ko se poletje preveva v drugi del.
Med pesmimi izbiram,... tiste z ladjami,
ker je poletje - morje,
ker so na morju ladje,
ker so ob ladjah valovi,...
in ker se v avgustu še bolj obračamo proti soncu
tudi ob večerih, ki sonce jemljejo.
Vedno bolj
v vse nadaljne avgustovske dni.
"...ni več dvoma, ni strahu,..."
Ker danes ne more biti konec poletja.
Prvega avgusta smo. 
Plujemo med valovi, v sanjah, v pesmi.

Lamai - Proti vetru