Na morju ni bilo niti duše in iz mostu, ki loči Cres in Lošinj ni noben skakal v vodo. Spomnim se taborjenja med visokimi borovci v kampu v mestecu. Bilo je v petem razredu. Najboljše je bilo takrat, ko smo skakali iz mostu. Ne vem, če danes še kdo skače z mostu.
Med hišami in vrtovi občudujem rože, čudovite oleandre, cvetove pasijonke.
Vrata, okna, srca. Srca, ki ga vijugajo med okni in vratnimi krili.
Nekaj turistov se sprehaja in lagodno postopa, časa je dovolj. Nikamor se ne mudi. Burja prinaša ohladitev, poseben in drugačen mir.
Iz obzidja občudujemo morje, ki je temno. Temno zeleno. Črno. Nebo se pooblači in kasneje se za trenutek pokaže sonce, ki razkrije zaplate modrega nebo.
Oblaki se trudijo, da bi narisali srce. Morje pa prehaja v plimo.
krasne fotke:))
OdgovoriIzbrišiOsor je čudovit. Najbolj zanimivo pa je opazovati "nedeljske" kapitane, ko dvakrat dnevno odprejo most in gredo ladje skozi. :-))
OdgovoriIzbrišiTokrat sva bili pa blizu, na Osorju. Jaz sicer samo za en dan in eno noč,21.7., ravno ko si pisala ta zapis.Mogoče smo šli eden mimo drugega, ne da bi vedeli za to.
OdgovoriIzbrišiPa sedaj, dober dan in lep pozdrav.
Prav lep pozdrav tudi tebi. Ko sem na morju sem na out od vseh digitalnih oblik, tako je tudi ta zapis narejen z zamikom... ampak enkrat se bova srečali in se prepoznali, boš videla.
IzbrišiZelo lepo se je takole sprehoditi po fotografijah, mestece si super prikazala skozi foto utrinke.
OdgovoriIzbrišiKrasne fotke si naredila. Res si pričarala tiste drobne trenutke v Osorju.
OdgovoriIzbriši