Prijateljica me je prosila, če ji sešijem mini torbico, ki bo res mini mini. Vanjo bi rada spravila le telefon in še kakšno nujno stvar, ki bi jo rada imela pri sebi. Dala mi je dva mala ostanka blaga v rdečem in še svetleče pikice v prosojni organzi. Uf, to pa je bil izziv. Nisem navajena šivati prav takih reči. Organzo sem napela čez rdečo viskozo in vse skupaj mehko prešila, da je dobilo stabilno strukturo. Znotraj nikakor nisem mogla dati nič kičastega in brki so se mi zdeli edino tapravi. Dodala sem še tanek pas, čeprav me je prosila, da ji pustim le zanki za karabin v katere bo vpela zlato ketno.
Na koncu je bila še meni ta rdeča, fina, mini boršetka prav simpatična in lušna, čeparv sem bila na začetku tako zelo skeptnična, če bo kaj iz tega.
Danes je Mali prišel do dneva 0.
Najprej je štel v tednih, v zadnjih 14 dni v dnevih.
Še 5, 4, 3, 2, 1, "še jutri, mama".
Danes je brez pripomb oblekel čedne kratke hlače in najlepšo poletno konotjerco.
Strinjal se je, da se je treba za zadnji šolski dan bolj lepo obleči.
Od jutri naprej bo vsako jutro spal.
Nobenega prebujanja!
V svojem citatu, ki je bil izbran za knjižico osnovnošolskih haikujev je zapisal.
Oh, prebujanje!
Spal bi,
zaprl platnice knjig.
(E.U.F.)
Sicer pa je obljubil je, da bo več bral, večkrat prijel v roke platnice knjig.
Kar v šolski knjižici si je čez počitnice sposodil prvega Harry Potterja, ker mu ga je v mestni knjižnice že vzela njegova sošolka. Pravi, da prične brati s prvim počitniškim dnem. ;)
Tavelika je na Gori Rocka, Tamala pa noče, da bi jo nocoj tja zapeljala na Siddharto. Pa jaz bi kar šla. Tamala je pač ene druge sorte kot Tavelika, ki bo na Gori do nedelje in je že včeraj držala plac za nevem koliko šotorov. Tamala se raje lovi in animira vso mularijo iz soseske.
Danes je čas za tak in drugačen rockenroll. Za žur. Za ene tri sladolede in čevapčiče, ki jih je spekel tata. Ker je bilo v treh spričevalih veliko petic, nekaj štirk in dve dobri trojki.
Mogoče je že danes čas za spomine. Šolski čas so mnogokrat popestrili tudi zelo lepi trenutki, ki so v najbolj napetem finale terminu prekinili enoličnost rituala med testi in učenjem.
Mednje zagotovo sodi tudi spomin na pesem in glasbo, ki smo je bili deležni na koncertu v maju.
Naj vse nas popelje v lep počitniški čas.
Po dolgem času sem zašla v škatlo polizdelkov - "half done projects". Pred mnogimi leti sem veliko štikala in seštikan mačkon je še iz tistih davnih časov. Sešila sem ga v prav posebno mini toaletko za prav posebne deklišče reči.
Imam eno j... z zobmi, Tamala pravi, da sem lahko za snapchat filter in me stalno "občuduje".
Tamali se je nocoj urezal z nožem, ko je rezal breskev. Kar "veliko" krvi. Oskrbele sta ga punci in presenečena sem bila kako sta ga dobro spravle skupaj. Vmes, ko je hlipal, mu je sicer Tamala stalno govorila da "če se spomni, kako je bruhal enkrat, ko je videl samo malo krvi..."
Enkrat pride sonce, sigurno, zagotovo še v juniju!
Tamalemu smo izpolnili željo in jo za podaljšan vikend mahnili v Čatežke. Zaželel si je zunanjih bazenov, toboganov, adrenalina, ki sicer ni čisto njegov tavečji prijatelj, pa vendar pogum je pogum in mora ga kaj bit.
Tamala je ostala prvič čisto sama doma,... ker ni smela zamuditi snemanja spotov za valeto... in biti sam doma je "carsko, fenomenalno, bo treba še kdaj ponovit,.. " pravi, tudi če je treba pri tem opraviti kakšno delo iz sklopa dkdja več ( = družbeno koristno delo kot npr. čiščenje kopalnice, ipd..).
Tavelika punca se nam je dan potem pridružila direktno iz dijaškega doma in se s tamalim podala v višave in vodne tobogane. Vmes se je morala še kaj učiti za zadnja zaključevanja ocen, brala je Alice in wonderland, se smejala ob gledanju serij Friends. Tamalemu je izpolnila veliko željo, da je imel poleg očka (pravzaprav ga je vseskozi tokrat klical očak :) sploh družbo, ker "mama itak samo bere in kvačka in se nič ne upa".
Bilo je prijetno. Toplo in sončno, vseskozi brez dežja. Utekli smo s te naše solzne doline, kjer je dež stalno v dežurni službi. Letošnji junij sploh še ni dojel, kaj je treba in da je to kar dela krneki.