17. 11. 15

Šoping in piskanje

Zgodba iz dveh zadnjih šopingov.
Ob vsakem izhodu trgovine, je za mano zapiskalo, da sem se kar stresla. Pojma nisem imela -  zakaj in ker sem vedela, da "mi ni pomoči", sem parkrat celo zaobšla črna boksa, ki oddajata valove in iščeta morebitne kradljivce. Bilo mi je tako nerodno, da sem kar bežala, da ne bi prišel za menoj kakšen varnostnik oz. varnostnica in me najbrž slekla. Mojo teto so namreč nekoč zaradi tega tako rekoč slekli.  V robu hlač, ki jih je že davno kupila, so končno našli všito malo plastično ploščico, ki se je nekje ponovno namagnetila in teta je potem s tistimi hlačami piskala kar naprej.
Kasneje sem šla slučajno v bližnjo trgovino in spet v vratih piskala, že ko sem vstopila vanjo. Ujezila sem se in prosila prodajalko, če mi dovoli, da ugotovim zakaj piskam. Med tem mi je trgovka pripovedovala, da je bilo že nekaj takih, ki so piskali in potem našli neko nalepko, črtno kodo. Rekla mi je naj iščem kakšno črtno kodo.  Ugotovila sem, da piska torbica. Probala sem z denarnico, toaletno torbico,.. ne, piskala je torbica, sama denarnica in toaltka pa ne. Doma sem se ujezila in vse razbasala, razparala torbico po notranjosti, jo obrnila počez in okrog. Nič sumljivega, nobene ploščice ali kaj všitega na vidiku.
 Sledil je drugi šoping. Ikeja, kjer me je skoraj kap, ko sem na izhodu med dvema varnostnikoma spet zapiskala. Ustrašila sem se,  začela preklinjat v moža,... varnostnika sta mojo začudenje in svoje izkušnje s podobnimi piskanji očitno  povezala v zanemarljivo okoliščino in nista reagirala.
 Doma sem ponorela in spet razbasala ven vso torbico, angažirala še moža, da mi pomaga, čeprav mi je že v vseh prejšnih poskusih tudi on pregledal vse reči.  Bančne kartice,... ampak te so v denarnici, Vložki, aspirini,.. ampak ti so v toaletki,.. to ne piska. Krema za ustnice, marela, robčki, notesnik, svinčniki...
Grrr, ko sem iz bidona žvečilk pogledala na dno, sem spodaj dobila nalepko. In v njej je bilo vezje!!! To je to!
 Ponovno sem šla v bližnjo trgovino in z veseljem povedala, da sem prišla samo nekaj preizkusit, preverit, locirat. Tako je. Piskajo čingumi. Takšni, ki jih kupim le zase, saj so mulariji premočni in mi jih tako ne kradejo.
 Potem sem preverjala vse bidončke takih in podobnih žvečilk po mnogih trgovinah.  Nikjer niso imeli prilimane " ta hude" nalepke. Samo v eni jih dajejo gor! Tudi po žvečilkah.  :o
Avstrijska na Hxxxxček, ... v njej sicer pečejo najboljše brijoše,... in bi o njej lahko napisala še kakšno objavo,.. npr. o tem, kako "upočasnim kasiranje iz pete brzine v mirno četrto, v gužvi izdelkov na traku v tretjo"...ali kako se izognem temu, da ne kupim njihove vrečke in hkrati vse ne tovorim v naročju. Enkrat sem namreč vse nabasala nazaj v ročni mali voziček, da prenesem do avta (čeprav je mularija tumbala, da ne smem..) Kako sem zapiskala v vratih!  Sploh se niso odprla! Prodajalka je priletela od nevem kje, vtaknila ključ ne vem kam, da so se tista steklena vrata odprla. In mularija je hudo zakričala: "Saj sva ti povedala,  da ne smeš, a ne vidiš, da je prečrtan voziček narisan..."






2 komentarja:

  1. Presneta reč! Jaz bi se verjetno vdrla v zemljo... Sem pa že slišala podobne zgodbe, tudi o tem, da je bila koda všita v denarnico, ki je že razpadala od predolge uporabe.

    OdgovoriIzbriši
  2. O madonca! Ti si pa res vse razparala in razlimala! no, kaj takega, na čigumijih je bila koda. Ja, dobro akcijo si imela, si kar detektiv, ni kaj.

    OdgovoriIzbriši