Julijsko sonce

Najbolj poletni mesec, 

najbolj počitniški. 

Ko se sonce ljubi z morjem

in postaneta najboljši par. 

Torba: Morska pobarvanka

V svoji HDP škatli sem našla štikanje, ki sem ga lani risala in barvala (beri štikala) na morju. Letos sem ga še pred morjem sešila v modro torbico po imenu Morska pobarvanka.Torba nima notranje podloge, je pa mehko prešita. Znotraj sta dva žepka, dodan je bel svetlikajoči se gumb in "novo" - trakec v naravni barvi. Meni je všeč, puncama tudi. Tako Morska pobarvanka ostaja "naša". Za na morje in poletne, morske, nostalgične večere...

 

Sivkine vrečke

Mama je iz Cresa prinesla sivko. Prosila me je, da ji sešijem nekaj malih vrečk.  Nastale so v treh velikostih, v barvah sivke in  s trakci, da lahko dišeče vijolično cvetje obesimo na obešalnik. Sivka tako lepo diši. V vrečkah in v butarah, kot jih zna splesti tudi Oldpunca. 
Še posebej močno diši sivka z morja. Kot, da bi tam bolj počasi in vztrajno cvetela je njihova dišava močna in posebno eterična. O, kako že pogrešam morje... vonj soli, morske pene, sivke,vonj borovcev in maestrala, ki mi piha v obraz...

ko julijski tedni bežijo

 ...v vrhunec poletja, morju naproti...  

•  Prihajajo spet kopalni dnevi in veliko torbo za brisače, sem spremenila v nahrbtnik in zraven dodala še priročno mini zatočišče za ključe od avta, mobitel, denarnico in še kakšno drobnarijo, ki ni fajn, da se zgublja po veliki borši. Prav prikladno velika je. Ko gremo v Nadižo jo z Malim napolniva do konca. Rokavčki v njej lahko ostanejo kar napihnjeni in ne delajo gužve. Sicer pa pravi, da se bo na morju naučil plavat brez rokavčkov. Danes se je v Nadiži potopil in skočil z male skale. Pravi, da se mu bodo rane v Nadiži v vodi prej zacelile. Enkrat je veljalo, da je Nadiža zdravilna reka in rane so se res prej in uspešno zacelila. Če je danes tako, ne vem. Velika skakalna skala je bila zasedena za večje, ki so uživali in skakali kar v krogu, kot v mojih zlatih časih. K sreči je letos vode veliko in reka je močno poglobljena. Punci pravita, da je pri njihovih skakalnih skalah globoka gotovo več kot dva metra in pol. 

• ko Mali fant prvič pošteno pade s kolesa in je nesreča tudi name pokazala s prstom in mi zažugala: ".. .naj nosi čelado!" Sama nisem ne vem kako dosledna mati, da bi vsakič od otrok zahtevala, da nosijo čelado. Ker sva nameravala do knjižnice in ne le do none, sem mu rekla, naj tokrat da na glavo čelado. Bil je dan, ko je bil še posebej razposajen in se je afnal tudi na kolesu, čeprav sem kričala, naj ne pleše z bilanco, če mora že peti in se afnati... S kolesa je padel tako rekoč na čelo, na glavo. Čelada je k sreči ublažila udarec in z licem, nosom, usti je le podrsal po asfaltu. Plastika na čeladi pa je rahlo odstopila in popokala. Uf, v trenutku sem postala potna, kar tresla sem se. Mali je tulil... preverila sem, če je nos cel, če so celi zobje,..  Izkazalo se je, da jo je dobro in srečno odnesel.   

• Ko so počitnice na vrhuncu in naša hiša postane Počitniški dom in punce odhajajo v Počitniške domove svojih prijateljic. To pomeni "letovanje" prijateljic na domu pri drugih prijateljicah, za eno ali dve noči. Letos je bila Tamala že na tri dnevnem letovanju. Čakata jo še eno tridnevo letovanje in eno gostovanje dveh prijateljic hkati. Sicer pa morata v počitniškem času doma punci tudi kaj postoriti in to je včasih prava nočna mora... Kreganja kdaj in koliko je katera naredila je veliko... Grrr! Ko se vrnem s službe domov sem včasih zelo vesela,  ker me presenetita, včasih pa besna, ker se nista niti malo dotaknili hišnih opravil. "Saj nisi napisala, " mi vrneta nazaj. Ojej! Vsakič jim moram iz službe poslati mail ali pa sporočilo zjutraj napišem na listek. Opravila je potrebno opisati čimbolj razčlenjeno,  ker pride sicer hitro do improvizacij ali odgovora "ni pisalo". Ko tudi čez vikend zahtevam, da kaj pospravita za sabo in se nič ne zgodi jima rečem, da sta leni kot ... "lenivec" - reče Mala. (sama se ima za lenivca in vem, da to žival uporablja tudi v svojih geslih za igrice ipd.. In ko sem včeraj popoldne, ko je bilo soparno in se je pripravljalo na dež kar malo obupana sama nad sabo rekla "oh, kako sem lena..." mi je Tamala rekla: " To imamo v familiji." :)) Danes sem se spet nasmejala, ko sem zraven mačke dobila papir, pogodbo, ki sicer še ni podpisana: "Pogodba o pucanju mačjega sekreta". Pogodba pravi: "Vsak dan opuca WC druga sestra - če oseba en dan manjka, WC opuca druga oseba, manjkajoča oseba pa 1x (ali večkrat odvisno od št. dni odsotnosti) opuca WC, ko bi ga morala druga oseba. Upam da je razumljivo. - S podpisom se strinjam s pogodbo. __________, ___________" :)) Ja, včeraj sem čisto ponorela, ker ni bil sekret očiščen že nekaj dni... in potem sta se skregali še oni dve.. In po vrhu vsega - mačka, ki se je že navadila na naš vrt in jo puščamo tudi že zunaj,...v hišo priteče direkt na balkon, kjer je njen WC.  Jebela cesta!
  
  

• V tem poletnem času sem prvič naročila dodatke za šivanje in ustvarjanje z daljnega vzhoda,.. preko Etsyja. Za bolj resno šivanje, bodo morali trakci in blago počakati da pribežijo poletni tedni do cilja.

Dunajski živalski vrt

Ko smo se več kot 6 ur sprehajali skozi dunajski živalski vrt, sem se spomnila na začetek filma Pijevo življenje, ki prikazuje prav en tak starejši živalski vrt.  Dunajski živalski vrt je najstarejši na svetu in je z dvorcem Schonbrunn pod zaščito Unesca.  Živali bivajo v zanimivih in lepih predstavitvah naravnega okolja, obiskovalci pa se srečajo z mnogimi presenečenji na poti,... bodisi je to tropski vrt, tipična tirolska kmetija, takorekoč udomačena veverička, ki naravno prebiva v gozdičku blizu risa, volčje krdelo,..veliko otroških igrišč,... Živalski vrt je ogromen a vendar zelo zanimiv in vreden obiska.
Nisem fotografirala vseh živalic, (rabim boljši objektiv-zoom), pa vendar bo tule lepo dokumentiran sprehod skoz ta živalski vrt, ki se ga bom rada spominjala.

Koala, ljubki mali sivi medvedek- pravzaprav vrečar,  počiva na drevesu zraven evkaliptusa

Morski lev ima mehko kosmato grivo in njegovo zehaje se je slišalo daleč naokrog

Rjava barva tjulna je tako mehka, gladka, žametna

manjši pingvinčki so plavali v tekoči vodi, kot da bi bili na hitri reki v kakšnih toplicah

Raznih kozic in srnic je bilo veliko. Te so se hotele fotografirat.

"Richard Parker" - tigru to ime res pristoji. Utrujen in len je.

Levnja prav tako po mačje uživa in počiva

Tudi drugi levi v svojem notranjem prostoru še dremajo. Ta fotografija je narejena skozi malo lino, skozi katero pokukaš z enim očesom..

Vhod v podganjo hišo v kateri je velika tema in dva velika terarija. V eni so ogromne podgane, v drugi malo bolj simpatične.

Uspela sem ujeti rdečo pando. Navadna velika - belo črna je ikona tega živalskega vrta. Tudi to smo videli, kako je vtrajno smukala bambusovo zelenje.

Gepard. Na zajlo ob hranjenju obesijo meso, da ga lepotec ulovi.

Ne vem katera vrsta opic. Manjše velikosti.

Te pa so večje in z dolgimi belimi repi.

Slonja familija

vprašala sem, kako to, da zebra ne more postati domača žival. Saj je le navadni konjiček v čudovitem trenčkotu.

Pravi pingvin. Slika je motna, ker so šipe zarosene.

Netopirji, ki visijo pod stropom tropskega vrta. Globoko pod njimi je prostor v temi skozi katero lahko gredo pogumni obiskovalci (jaz si nisem upala), ki morajo biti tiho - netopirji se takorekoč skoraj zaletijo v obraz in je kar malo filmsko... sta rekla Tavelika in tata...

Ribe v tropskem vrtu, kjer je vlaga 80 odstotna, soparno in tropsko.

Eno od počivališč, kjer otrokom ni dolgčas.

Nosorog, ki so ga pripeljali iz Nepala, kjer se je izgubil, potem ko so ga zapustili prijatelji. Zgodba je zapisana in je točno ne poznam.  Na razgledni točki so razpete molilne zastavice in cela vrsta molilnih mlinčkov.

To pa so vodni bivoli. Uživajo!

Tapir, mravljinčar v njegovi bližini mi je pa zgleda nekam ušel ali pa sem nanj pozabila.

Žirafa ima svoje bivališče v zelo stari, gotovo spomeniško zaščiteni stavbi.

Čudovit paviljon, ki je bil zgrajen l. 1752

Opice, taglavne face

v veliki goščavi, pod vrvmi in drevesi teče voda.

Ko smo vstopili v eno od stavb, je bila zraven tabla na kateri je bil narisan in napisan lenivec. Iskali smo ga v prostoru, kjer so bile kletke... na koncu pa smo dva lenivca ugledali kar nad vhodnimi vrati v prostor.

O eni od orangutank sem gotovo nedolgo nazaj gledala dokumentarno oddajo. Pogumna raziskovalka je reševala te velike rdeče opice z žalostnimi očmi.  Ena od njih je pristala prav v tem živalskem vrtu.

Nedeljsko poležavanje

Kot da bi bil nagačen. Sploh ne. Dela se...

Flamingovci so ponujali enega najlepših pogledov. Njihova značilna čudovita barva je letos v modi, pravijo.

Skozi koralni greben

Svetlikajoča riba

Meduze

Prišli smo do Amazonke. V akvariju so bile kar tri anakonde.

Mimo starih botaničnih vrtov, mimo japonskega vrta in velikega nasada fuksij smo zaključili naš obisk v živalskem vrtu.