Kot že napisano, nas je @Kreartiv vodila skozi tri učne lekcije. Vsa pohvala njenemu nesebičnemu angažiranju pri tem. Ves postopek je bil vzorno razložen, postopki pofotografirani, zraven pa je še odgovarjala na taka in drugačna naša vprašanja.
Ponujene so nam bile tri slikice, zajček, deklica in dami z mačkom. Takoj mi je bila najbolj všeč slikica z mačkonom,.. (saj sem ja navdušena mačkarca,.. da ne govorim o tem, da so za to slikco takoj glasovali tudi vsi ostali pri hiši z izjemo moža, ki je samo zmajeval z glavo, kaj se ne bom še spomnila...) Vedala sem, da je ta slikica v bistvu najtežja, saj je bilo štikanja precej več kot pri zajčku in punčki. Zato sem raje za vsak slučaj začela z zajčkom. Ker mi je šlo dobro od rok, sem se pogumno lotila cartastega mačkona. Na začetku sem imela kar nekaj težav in nastalo je kar nekaj razdelkov, ki mi niso bili všeč,... proti koncu pa mi je šlo vedno bolje. Ker sem hitro končala in je bilo časa za dokončanje vseh lekcij še dovolj, poleg tega pa se mi sploh ni dalo podirati, parat in popravljat napak, ki so me jezile in mi niso dale miru,... sem se odločila, da vse skupaj naredim še enkrat - tokrat zares. Ponovno sem sliko na oknu še enkrat prerisala na belo platno - debelejšo laneno rjuho, prvi dve vezenini, ki sta pofotkani tukaj pa sem odložila v škatlo, kjer čakajo med ostalimi na pol narejenimi rečmi, t.j. - mnogim bolj znano pod imenom hdp (half done project).
Naslednja zelo poglavitna stvar je bila poiskati pravo blago, v katerem bo všita vezenina. Za zajčka nikakor nisem uspela dobiti kaj primernega, kar bi imela na zalogi. Vsi moji rožasti bombaži nikakor niso šli primerno zraven, ... hkrati pa sem se medtem že zagledala v srčaste ostanke bombaža, ki so kar klicali, da jih zašijem v okvir mačkona. Bila sem v dilemi ali imam blaga dovolj. Na hitro sem premerila in ugotovila, da bi šlo. Odločila sem se, da bom zavihek pri gumbnicah naredila v beli barvi, tako naj bi ostalo dovolj malih srčkov. Ojejej,.. prvi del mi je super uspel, ko sem se lotila druge lekcije, pa sem ugotovila, da malih srčkov za hrbet nikakor ne bo dovolj. Kljub preračunljivem skrivanju v zavihku gumbnic...Povrhu tega tudi belega blaga z večjimi srčki ni bilo dovolj, če bi hotela narediti ves štrleči rob na hrbtni strani v beli barvi... Ni mi ostalo drugega, kot da sem si na hrbtu dovolila izvesti "posebnost" moje blazine. Umetniško? Mogoče,... brez komentarja. Če bi morali za glasovanje poslikati še zadnjo stran,...
Gumbnice in vse okoli njih mi je po navodilih tovarišice bila "mala malca".Gumbnice so mi super uspele in izbrala sem rdeče gumbe, ki so ostali od moje otroške pelerine.
Pred menoj je bil še zadnji, sklepni del. Prešivanje. Quilting. Prvič sem to počela. Kar precej dela mi je vzelo natančno risanje mreže in moj čudežni modri flomaster je skoraj obupal, toliko je bilo vseh črt. Ker nisem imela nobenega fiksirnega lepila sem medvlogo, lice in hrbet prednje strani izdelka pripela z mini varnostnimi sponkami. To sem videla najbrž na kakšnem od ameriških ali avstralskih quilting blogov. Vse skupaj je stalo kar dovolj pri miru in moram reči da sem prešila brez velikih težav. Le en kiks je tudi na prvi strani, t.j. obrobni šiv, ki je tako na štrlečem robu kot na robu rdečega blaga. Ko sem ugotovila, da nisem upoštevala opozorilo mentorice in da sem ga usračkala sem se usedla, malo počakala, potem pa pretuhtala, da pustim kar tako. Nič ne bom parala, ker bi se gotovo videlo, da ne govorim o počutju ko bi to počela,...Mene res ni motilo, hkrati sem tudi že videla dvojna obšivanja, čeprav @Kreartiv v navodilih (pri 1. izzivu) piše o tem in res so poti prešivanja ena velika znanost...
Tako. To je bila moja dogodivščina v mojem prvem Patchwork izzivu. Veselim se naslednjega. Kmalu bo! Novoletni bo! Pred tem vam bom pokazala še darilce, ki ga dobim od @Kreartiv. Uporabno bo! Za šivat bo! Za šivat patchwork...Trikrat hura za vse udeleženke tega izziva, za našo mentorco in še za vse ostale bodoče udeleženke v Izzivu št. 3!
Čudovita je ! čestitke za prvo mesto na izzivu!
OdgovoriIzbrišiČESTITAM tudi jaz... prvo mesto ni kar tako... zdaj pa veselo nadaljevanje..
OdgovoriIzbriši