Vstali smo že zelo zgodaj in se odpravili na Matajur. Iz italijanske strani je bila pot ravno prav dolga za zimske rekreativne pohodnike, kot sva midva in moja dva gosta iz Dunaja. Moja želja in pobuda je bila, da bi v hribih pričakali sončni vzhod.
Najprej je bila še temna noč. V dolini megla in oblaki, kmalu zgoraj se je odprlo zvezdnato nebo.
Potem je prišla jutranja zora. In rdečina na nebu. V dolinah pa še bolj bela smetana.
Potem je vstalo sonce, ki nas je obsijalo in nam prineslo še kako dobro voljo.
Naj bo v novem letu veliko sonca, dobre volje in optimizma. Srečno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar