Ker je bilo vreme aprilsko - med dežjem, soncem in veliko oblaki. Več kot pravi sprehod tudi zato, ker je bil to veliki sprehod in mali pohod hkrati.
S prijateljico sva šle od Kobarida do Nadiže. Enih 6 kilometrov v eno smer, preko kobariškega blata, do Sužida, mimo mrzlega studenca, ob vznožju Matajurja, mimo Starega sela, skozi Robič, do Nadiže.
Pot vodi po delu prve etape (mejni prehod Robič - Kobarid) Evropske peš poti E7. Celotna E-7 poteka poteka od Robiča do Hodoša po Sloveniji oz. od Atlantika do Črnega morja preko Evrope.
Pot je lepa, mirna, polna razgledov, ki navdihujejo. Vedno na tej poti srečam tudi živalce. Od čebel, bambija ali lisice. Tokrat sva videli simpatične mačke na vasi, velikanskega poljskega zajca, ki je stekel čez polje in po dolgem času sem spet imela priložnost videti močerada.
V Nadiži sva namočili noge, se malce odpočili in krenili nazaj. Seveda sva na veliko klepetali in obema je dobro delo, da sva izbrali sicer daljšo pot po ravnem in ne v hrib.
Opazovala sem barve, rože, oblike in se čudila naravi, kako v teh kombinacijah nikoli ne komplicira. Vse je tako enostavno, spontano, vedno na pravem mestu. In neverjetno popolno, enakomerno in ob pravem času so vanjo vstopale živalce, kolesarji, tekači in okoliški sprehajalci.
Tole pa je bil lep sprehod in super fotke si naredila po poti! Hvala, ker jih deliš z nami - sploh tegale močerada ker ha tudi jaz nisem videla že 100 let :)
OdgovoriIzbrišiKrasne fotke. Res živiš v malem raju :-)
OdgovoriIzbriši