Torba iz moških srajc

Še predzadnja iz cikla reciklirane torbe:

Torba je reciklaža dveh moških srajc, tretjo rjavo pa sem na pol razmontirala za ročaje. Zunaj sem pustila gumbe, znotraj sem jih porezala. Srajčni žepek je v originalu znotraj in zunaj. Vmes sem dala malo tankega centilina, da torba ni več cunja, kamor bi srajci sodili zaradi obrabljenih manšet in ovratnika.

naša Gregorčičeva

Minil je teden, ki je bil v našem kraju v znamenju in spominu 110 obletnice smrti našega Slavčka, Simona Gregorčiča.
Naša šola nosi ime po Simonu Gregorčiču,  za nagrade v šoli ne talajo čebelic, ampak so to slavčki, kakor je ime tudi šolskega glasila. Pod njegovo rojstno vasjo Vrsno je Gregorčičev slap, veliko priimkov naokrog je Gregorčič in za mnoge vem, da so v sorodu s Simonom Gregorčičem. Seveda imamo v Kobaridu tudi Gregorčičevo ulico, ki pa jo imate tudi drugod po Sloveniji. Gregorčičeva ulica je namreč med najpogostejšimi imeni ulic.
No, ampak tako lepo okrašena Gregorčičeva ulica je letos le v našem kraju. Našemu velikemu pesniku v poklon in spomin, smo jo ta teden okrasili z zelenimi venčki, ki so jih gasilci obesili na čudovite kovane ulične svetilke. Šele sedaj sem ugotovila kako lepe in enotne luči ima naš kraj. Nima vsak kraj takih.

Spletle smo 25 venčkov, ki smo jih odele v zeleni mah. Nanje je cvetličarka obesila še širok bel trak. Pomagale mo me, naša skupina ročnih del, ki smo seveda ročno spretne tudi za takšne reči. To je bilo lepo sodelovanje med nami, osnovno šolo in  našo občino. Bilo je prijetno, zanimivo in bilo nam je v ponos. Vsa pohvala tudi režijskim delavcem občine, ki so pridno nabrali velike vreče zelenega mahu.

S hčero sva se sprehodile po Gregorčičevi ulici. Bilo je prijetno, spokojno mirno, lepo.

ob koncu novembra

Cvetke sva našli pod drevesom, ki raste ob našem hotelu na placu. 
Plodovi so se po dežju pobarvali v modro. Modro srebrno.
Kličejo december. Tudi zimo. Barve ledu. In praznike.

In še update k objavi nazaj:

Prva je včeraj zgodaj zjutraj, s svojo kavo v roki, pred vrati cepetala mtkauri. 
Draga Uri, na mail mi prišepni svojo željo, kakšne vrste darilce bi rada imela. 

Draga Hali  - s tabo bi spet kaj zamenjala. Oglasi se mi, če si za to.

Draga gospa Vera, hvala za vaš iskren komentar. Rada bi vam podarila en moj ustvarjalni izdelek.

Priznam, nisem žrebala. Tudi za to bom s simboličnim darilcem obdarila še Anajo.

Lepo zadnjo novembersko nedeljo vam želim!

3 darilca na dan črnega petka

Ta teden vsi govorijo o "črnem petku". Kar nekaj časa sem rabila, da sem pogruntala za kaj gre. Medtem sem dobila še klic iz mesta, ko me punci obveščata, da bosta v petek prišli kasneje, da gresta "na prižiganje lučk" in da je ta petek res en poseben dan, saj bodo tudi trgovine odprte do polnoči...
Ojej, a to je to... in kmalu bodo lahko začeli streči še z nadevanimi puranom na četrtek večer prej.
 
No, pa naj bo še pri meni jutri en tak poseben dan:

• prvi ki se oglasi v komentarju na jutrišnji črni petek - dobi eno moje ustvarjalno darilce - po njegovi želji.
• z nekom od vas zamenjam eno mojo ustvarjalno darilce za eno drugo vašo reč. V ponudbi so tri reči - torbica (tote bag), toaletka ali pa ruksak na špage.
• od vseh vas, ki se oglasite v komentarju žrebam še nekoga, ki dobi še tretje darilce.  

Čas imate samo jutri - na dan črnega petka, do polnoči. 

Mini torbice za okrog vratu

Nedavno sem v iskanju možnosti za projektu reciklirane torbe zašla do moje škatle polizdelkov, kjer sem našla še kar precej živalic, ki so tam že mnogo let.  Torbica z žabcem s kravato in dežnikom ter srnica, ki jo marsikdo zamenja za oslička... Srnica je sešita je na lepem starem cvetličnem prtu, žabec pa na otroških rjuhicah.
Nedavno me je za takšno mini torbico prosila mlajša znanka, ki je želela takšno torbico čisto zase, za okrog vratu, za čez rame poprek, za potovanja.  Tako da veste. Niso samo za tamale.

Zimska torba

Danes je zunaj kar pošteno zahladilo in mogoče je danes pravi dan, da vam pokažem to torbico.
Nastala je v ciklu recikliranih torb in štikanje na beli tkanini zimskega kostima je že dlje časa samevalo v škatli na pol narejenih reči. Spodnji del torbice je ostanek tapetniškega blaga za obnovo stolov, notranjost pa je iz kosa blaga za zavese. Ročaji so na roke spleteni v tehniki čvrste vrvice iz četrtine koluta metraže, ki jih prodajajo kot ostanke po trgovinah za šiviljska in podobna ustvarjanja.

Všeč mi je, mogoče najbolj zato, ker je zimska, vabi in izziva zimo in primerna prav za današnji dan.

Super luna za nagrado

Pravijo da je letošnja novemberska luna velikanska. Tako velika da že dolgo dolgo ni bila.
In ker danes vsi kar precej govorijo o luni, sem jo imela v mislih tudi sama. Ko je Tamali delal domačo nalogo, sem kar tako bleknila, da če bo lepo in vestno naredil domačo nalogo (beri - brez "sedaj pa malo pavze") gremo ob 9 h na Sv. Anton gledat to veliko luno.
Seveda on ni pozabil. "No, mama, sedaj je pa ura 9, gremo". Sama sem že pozabila na to,  a kar sem rekla sem rekla... in domačo nalogo je naredil brez kakega večjega bluzenja.
Tamalemu je bilo najbolj zanimivo to, da prav zares ni rabil baterijske svetilke. V našem koncu je nebo jasno in luna je mogočno svetila. Če je bila res kaj večja, se mi niti ni zdelo.  Vpliv pa ima itak vedno, če ne že zares, je zagotovo dobra za izgovor.