Novo Leto je vzbrstelo. Na novo, v nove dogodke, slučaje, trenutke, epizode. Shranjeno v novo mapo na blogu. V dvanajsto polno leto.
V času nenavadno toplih prvih dni v letu, je še bolj nenavadno čudno vzbrstelo iz avokadove čebule, ki sem jo sicer že davno, tam od zgodnje jeseni odpisala. Okej, dala sem semenu novo priložnost, po tem, ko je bila v poznem poletju kontra, po glavi, narobe,... obrnjena v zemljo pod kivijem in se s trdo čebulo-semenom ni kaj prida spreminjalo in dogajalo. Morda je pa prav zato tokrat kar trikrat vzbrstelo iz avokadove kosti. Navadno iz avokada pride le en brst. Kaj pa vem. Hčera ima v Ljubljani že pravi avokadov gozidiček, ki ga zvija v kitko in potem raste naprej v kiti skupaj kot eden. V Lizboni si je kupila baziliko, ker ta vedno lepo diši, pravi. Še malo in kmalu se bo vrnila.
Na polovici januarja smo dobili prvi sneg, pri nas bolj plundro, ampak važen je tisti vonj snega, ki se spusti iz hribov in gora in zrak tako bolj hladen in leden leže v dolino.
Zima mora bit. Brez snega ni zime.
Vse je tako še v redu in prav.
