mačje toaletke

Take mačje toaletke. Samo mačji vzorci.
Znotraj tudi miši, ker mačke in miši pač gredo skupaj.

Sešila sem mehko prešite toaletke za takšne dekliške reči za punce.
Za punce  v šestem razredu, recimo.
Ker je še kako pomembno, da imam darilca pripravljena na zalogo.

v Planinskem raju konec aprila

Konec aprila je. Zunaj je 6 stopinj celzija, dež pada, naš Planinski raj je višjih legah pobelil sneg.
April se poslavlja. Saj ga imamo radi, čeprav je to mesec, ki bi mu kdo rekel "krneki". Medtem ko je marec brezpogojno prinaša pomlad in rože, razveseljuje ženske in mame,.. aprilu nadevamo same muhaste pridevnike. Mnogokrat je po nedolžnem zapostavljen.

Obrnili bomo nov list našega koledarja.

Prihaja maj, ki je "oh in sploh" mesec. Saj veste; mesec ljubezni, zmage, mladosti, izključno najlepši izbor besed zanj.

Ivan Volarič Feo (Planinski raj)

Ni se nam treba tja vrniti

če v njem ostanemo. 

Podaljšan krog Soške poti pri Kobaridu

Soška pot pri Kobaridu je dobila nov podaljšek. Podaljšek od reki, ki pelje ob delu, kjer ni nobenega kajakaša, žive duše na reki. To je del, kjer je prepovedana plovba za vsa plovila na Soči, del, del ki je smrtno nevaren, ozek, divji, poln rečnih sifonov.
Celoten krog poti traja približno 3 ure in pol.

Pot se prične na mestu kjer v Sočo vstopi Kozjak, ki je najbolj znan po svojem slapu in nadaljuje do kraja, ki mu rečemo Otona, kjer je vstopna točka za kajakaše, ki od tu vozijo proti Napoleonovemu mosta in izstopijo ob robu naslednje vasi ob reki.
Mama, oče in jaz nadaljujemo pot v družbi mnogih pohodnikov ki smo velikončno nedeljsko popoldne izkoristili za lep pohod. 
Pot je lepo trasirana, popravljena, označena, vodi skozi gaje, svetle gozdove, grape in melišča, nekaj travnikov.
Dan je sončen, brez oblačka na nebu, na reki mimo katere hodimo ni več kajakašev. Pridemo do drugega visečega mostu pri Trnovem ob Soči, kjer je reka tako zelo noro divja. Peni se in zgleda grozljiva. Iz visečega mostu Prosja je lep pogled na  Krn.  To je ena redkih točk, kjer lahko v objektiv ujameš dve najlepši lepoti naše doline  -  Sočo in Krn. Oba hkrati, v eni sliki.
Nadaljujemo po bližnjici, ki je v zgodnji pomladi dobro uhojena, zato jo oče uspe najti. Uradno trasirana pot gre sicer desno proti Trnovem in terja nekaj več hoje po asfaltni glavni cesti. Mi na glavno cesto vstopimo zelo blizu najvišje točke nad reko, ki je postajališče avtomobilov kajakašev. Od vstopne točke Otona nadaljujemo pot  po široki makedamski kolesarski poti, po desnem bregu reke nazaj v Kobarid, do našega mostu, kjer se reka čisto umiri. 

Pred veliko nočjo

Pred veliko nočjo smo članice naše skupine ročnih del štrikale kokoške. Takšne, da so  ravno prav velike,  da lahko pod njih skrijemo čisto pravi pirh. No, lahko je to tudi kar kinder jajček.
Med kokoškami se najde tudi kakšen velikonočni zajec. Čisto majčken,  za otroško dlan.

Prijetne velikočne praznike vsem.