Torba iz moških srajc

Še predzadnja iz cikla reciklirane torbe:

Torba je reciklaža dveh moških srajc, tretjo rjavo pa sem na pol razmontirala za ročaje. Zunaj sem pustila gumbe, znotraj sem jih porezala. Srajčni žepek je v originalu znotraj in zunaj. Vmes sem dala malo tankega centilina, da torba ni več cunja, kamor bi srajci sodili zaradi obrabljenih manšet in ovratnika.

naša Gregorčičeva

Minil je teden, ki je bil v našem kraju v znamenju in spominu 110 obletnice smrti našega Slavčka, Simona Gregorčiča.
Naša šola nosi ime po Simonu Gregorčiču,  za nagrade v šoli ne talajo čebelic, ampak so to slavčki, kakor je ime tudi šolskega glasila. Pod njegovo rojstno vasjo Vrsno je Gregorčičev slap, veliko priimkov naokrog je Gregorčič in za mnoge vem, da so v sorodu s Simonom Gregorčičem. Seveda imamo v Kobaridu tudi Gregorčičevo ulico, ki pa jo imate tudi drugod po Sloveniji. Gregorčičeva ulica je namreč med najpogostejšimi imeni ulic.
No, ampak tako lepo okrašena Gregorčičeva ulica je letos le v našem kraju. Našemu velikemu pesniku v poklon in spomin, smo jo ta teden okrasili z zelenimi venčki, ki so jih gasilci obesili na čudovite kovane ulične svetilke. Šele sedaj sem ugotovila kako lepe in enotne luči ima naš kraj. Nima vsak kraj takih.

Spletle smo 25 venčkov, ki smo jih odele v zeleni mah. Nanje je cvetličarka obesila še širok bel trak. Pomagale mo me, naša skupina ročnih del, ki smo seveda ročno spretne tudi za takšne reči. To je bilo lepo sodelovanje med nami, osnovno šolo in  našo občino. Bilo je prijetno, zanimivo in bilo nam je v ponos. Vsa pohvala tudi režijskim delavcem občine, ki so pridno nabrali velike vreče zelenega mahu.

S hčero sva se sprehodile po Gregorčičevi ulici. Bilo je prijetno, spokojno mirno, lepo.

ob koncu novembra

Cvetke sva našli pod drevesom, ki raste ob našem hotelu na placu. 
Plodovi so se po dežju pobarvali v modro. Modro srebrno.
Kličejo december. Tudi zimo. Barve ledu. In praznike.

In še update k objavi nazaj:

Prva je včeraj zgodaj zjutraj, s svojo kavo v roki, pred vrati cepetala mtkauri. 
Draga Uri, na mail mi prišepni svojo željo, kakšne vrste darilce bi rada imela. 

Draga Hali  - s tabo bi spet kaj zamenjala. Oglasi se mi, če si za to.

Draga gospa Vera, hvala za vaš iskren komentar. Rada bi vam podarila en moj ustvarjalni izdelek.

Priznam, nisem žrebala. Tudi za to bom s simboličnim darilcem obdarila še Anajo.

Lepo zadnjo novembersko nedeljo vam želim!

3 darilca na dan črnega petka

Ta teden vsi govorijo o "črnem petku". Kar nekaj časa sem rabila, da sem pogruntala za kaj gre. Medtem sem dobila še klic iz mesta, ko me punci obveščata, da bosta v petek prišli kasneje, da gresta "na prižiganje lučk" in da je ta petek res en poseben dan, saj bodo tudi trgovine odprte do polnoči...
Ojej, a to je to... in kmalu bodo lahko začeli streči še z nadevanimi puranom na četrtek večer prej.
 
No, pa naj bo še pri meni jutri en tak poseben dan:

• prvi ki se oglasi v komentarju na jutrišnji črni petek - dobi eno moje ustvarjalno darilce - po njegovi želji.
• z nekom od vas zamenjam eno mojo ustvarjalno darilce za eno drugo vašo reč. V ponudbi so tri reči - torbica (tote bag), toaletka ali pa ruksak na špage.
• od vseh vas, ki se oglasite v komentarju žrebam še nekoga, ki dobi še tretje darilce.  

Čas imate samo jutri - na dan črnega petka, do polnoči. 

Mini torbice za okrog vratu

Nedavno sem v iskanju možnosti za projektu reciklirane torbe zašla do moje škatle polizdelkov, kjer sem našla še kar precej živalic, ki so tam že mnogo let.  Torbica z žabcem s kravato in dežnikom ter srnica, ki jo marsikdo zamenja za oslička... Srnica je sešita je na lepem starem cvetličnem prtu, žabec pa na otroških rjuhicah.
Nedavno me je za takšno mini torbico prosila mlajša znanka, ki je želela takšno torbico čisto zase, za okrog vratu, za čez rame poprek, za potovanja.  Tako da veste. Niso samo za tamale.

Zimska torba

Danes je zunaj kar pošteno zahladilo in mogoče je danes pravi dan, da vam pokažem to torbico.
Nastala je v ciklu recikliranih torb in štikanje na beli tkanini zimskega kostima je že dlje časa samevalo v škatli na pol narejenih reči. Spodnji del torbice je ostanek tapetniškega blaga za obnovo stolov, notranjost pa je iz kosa blaga za zavese. Ročaji so na roke spleteni v tehniki čvrste vrvice iz četrtine koluta metraže, ki jih prodajajo kot ostanke po trgovinah za šiviljska in podobna ustvarjanja.

Všeč mi je, mogoče najbolj zato, ker je zimska, vabi in izziva zimo in primerna prav za današnji dan.

Super luna za nagrado

Pravijo da je letošnja novemberska luna velikanska. Tako velika da že dolgo dolgo ni bila.
In ker danes vsi kar precej govorijo o luni, sem jo imela v mislih tudi sama. Ko je Tamali delal domačo nalogo, sem kar tako bleknila, da če bo lepo in vestno naredil domačo nalogo (beri - brez "sedaj pa malo pavze") gremo ob 9 h na Sv. Anton gledat to veliko luno.
Seveda on ni pozabil. "No, mama, sedaj je pa ura 9, gremo". Sama sem že pozabila na to,  a kar sem rekla sem rekla... in domačo nalogo je naredil brez kakega večjega bluzenja.
Tamalemu je bilo najbolj zanimivo to, da prav zares ni rabil baterijske svetilke. V našem koncu je nebo jasno in luna je mogočno svetila. Če je bila res kaj večja, se mi niti ni zdelo.  Vpliv pa ima itak vedno, če ne že zares, je zagotovo dobra za izgovor.

o žehti in pletenih nogavicah

Vsak naš vikend je tudi žehtarski vikend. Ko se dve dijakinji vrneta iz Ljubljana je žehte precej, še posebej, ko je treba obvezno v ponovno uporabo pripraviti najbolj priljubljene kavbojke in kapucar. Ob čudnih vremenih je pri tem potrebna super logistika. Tokrat je bilo drugače. Pihala je burja in se je super sušilo.  Sem namreč nasprotnica sušilnih naprav in zaprisegam na dolge štrike na balkonu in na dvoje stojal, ki jih po potrebi vozim po hiši.

Tokrat so bile v žehti tudi skoraj vse pletene nogavice, ki sem jih enkrat gotovo pokazala tudi tukaj. Sezona nogavic se je začela, o tem, da naši dve punci obožujeta te nogavice v all starkah, sem vam že pisala.
Nogavice še naprej pletem. Nabavila sem sivo volno in jo kombiniram z ostanki pisane, ki pa jo je treba razporediti tako, da se vzorčki ujemajo.
Seveda sem po malem pozabila,  kako se že plete nogavice, a je tudi zame zelo enostavno, da vem kam  hitro pokukati.

Leonard

Njegov globok glas je utihnil v objemu svoje melanoholije.

Za njim ostaja njegova čudovita glasba, poezija. 

 Vesela in zadovoljna, da sem ga pred leti v živo poslušala v Ljubljani.  Bilo je lepo.

Leonard Cohen (1934 – 2016)

 RIP

fantovski RNŠ

fantovski ruksak na špago,
ta pravi,  nič več otročje otroški.
za devetletnika.
z žepom na železno zadrgo,
in podložen s šraufi.

amerika

Zjutraj, ko me je zbudila radio ura ob jutranjih kratkih poročilih, sem se za razliko od drugih dni zelo hitro zbudila. Vmes sem rekla tri črke, tako kot bi ob podobni čustveni situaciji reagirale moje pubertetnice - WTF??
V službi me na hodniku sreča sodelavka in začudena in vsa paf pravi: "Ali si slišala, kaj se je zgodlo?"
:o Le kaj??
Ja, Trump je zmagal. A ne veš? No, moj mož je napovedal, da bo zmagal...
Kasneje je prišel še kuhar in je rekel, da je kuharca vstala že ob peti zjutra samo ker jo je firbcalo kdo bo zmagal. 
In ko sem Tamalemu presenečena povedala, da je zmagal Trump je rekel:  " no, ni tko dober kot Putin, ma je OK".

Ojej. Ena druga muzika za danes - za ameriko, katere del smo zgleda vsi po malem.

Mamina kvačkana torba za volno

Mama je v okviru naše projekta reciklirane torbe kvačkala torbo iz ostankov volne, ki jo je sicer nameravala uporabiti za volno in njeno štrikarijo.  Torba je pravi veliki cekar in je na koncu tako luškana, da se jo lahko pelje tudi na kakšen sprehod, na lepše. 
Torbo sem mami podložila v rozasto podlogo z dvema  žepkom in ji skvačkala še štiri rožice. Inspiracijo in idejo sva našle pri Lucy iz Podstrešja24.

V novih objavah pa pokažem še moje recikliranke.

Deževni vikend

Deževni vikend. V rdeči, oranžni meterolški coni. Seveda se ob takem deževju Soča razlije čez cepljeno skalo in to je trenutek, ko bobnenje pod Napoleonovim mostom  in moč vode pride opazovat veliko krajanov.
To je bil vikend, ki sem ga v glavnem prebila na kavču in v opazovanju in poslušanju nepretrganega litja. Lilo je kot iz škafa in ko se oblakom tako utrga in jim pri tem pomaga še veter je še kako pestro. Na računalniku vidim rdeče vijolične fleke, ki se vlečejo naprej čez Alpe.
V tem času sem dokončala dvoje rokavic, za naša dva fanta. Ene za kidat sneg, Tamalu pa za na kolo, ko se zjutraj pelje v šolo.

Hufflepuffi in Slytherini

Današnji fejsbuk klepet z našo Taveliko punco.

 

 

predstava je bla feeeenooomenalna!

15:42

 

 

sva si hotele kupit hufflepuff puloverje, ampak so bli 75£. 75£!! ves kuk je to! tko da sva samo kuple hufflepuff nasitke da jih bova dale gor, potm pa ce bi lahko ti alpa nona sestrikala pulover? ampak more bit res ku taprau... ti posljem slikce.

no, ni nujno da je tuk dolg.

pa danes sva u camden townu, in je res lepo. sva si kuple take tople jope iz nepala, pisane in res lepe, in sva za 2 te jope dale 75£!

Potem pa Tamalo vprašam, da kaj zaboga je to haflpaf?
In mi razloži:

No, lej pri Harry Potterju so 4 bajte, 4 houses, kot 4 domovi, 4 skupine v kateri so vsi letniki. Ma to je tko kot da bi naš dijaški dom dali na 4 skupine, 4 bajte. Te bajte imajo vsaka svojo žival in svojo barvo. 

Gryffindor so rdeče zlati in imajo leva - in so taki pogumni pametni, kao najboljši. Vsi ta dobri so ta kul, Harry Potter, Hermiona, Ron.

Potem so Hufflepuff- oni so jazbeci in so rumeni in še neki. Oni so najboljši prijatelji, prijazni malo zmedeni, malo bluzijo.

Potem so Ravenclaw in so ta pametni, modre barve, malo so tudi plavo srebrni in imajo orla, 

in potem smo ŠE MI Slytherin -  kače. Smo ambiciozni in nesramni, smo badass. Tle notri so bli kao ta slabi. Mamo zeleno barvo.  Če bereš knjigo vsi rečejo "upam da ne bom Slytherin", ampak v bistvu smo mi tanajbujš. 

No, vsi ti imajo potem iste puloverje, halje, šale,... to se vse da kupiti in si potem ves kul.

Kako pa ti veš, da si ti ta Slytherin?
Ja, naredila sem test. Moja sestra pa je Hufflepuff,...  najbolj brezvezni ljudje na svetu.

Kaj misliš sem pa jaz?

Hmm, najbrž kakšen haflpaf.

Kaj pa tata?
kakšen Ravenclaw.

Pa Tamali?

Haflpaf, itak.

:)

Ja, takšen je ta čarovniški, čarobni svet Harry Potterja in vseh naših fenov, večnih fenov, tudi pri ornk sedemnajstih.
Že lansko leto, kmalu potem ko sta se vrnili iz Londona je Tavelika poskrbela, da sta se vpisali v čakalno vrsto vip fenov za nakup karte za gledališko predstavo - nadaljevanje Harry Potterja. Gledališka igra je uprizorjena v 2. delih. En del je bil dopoldan, drugi pozno popoldne.
Do konca meseca bo knjiga Harry Potter and the cursed child - Harry Potter in zakleti otrok, izšla tudi v slovenskem jeziku. Seveda pa je naša Tavelika že kmalu po izzidu prebrala knjigo v originalu, za gledališko predstavo pa je danes še dodala, da je bila res čarobna.
Kakopak drugače. 
Aja, pa Tamala je bla malo užaljena, ko ji je odgovorila:
"...pa povej ji da nism nc kupla, k sm pozabla da je slytherin"

:)

rituali

Nekdo je poguglal - "ritual za srečo"
In gugl mu je ponudil moj blog.
Vanj je pokukal in morda našel ritual zase, ki mu lahko prinese srečo :)

in nekdo drug je poguglal  - "da pletem v fassbok"
in prav tako našel katero o mojih strani v temi "pletenje".

 Ampak kaj bi to pomenilo nimam pojma. Kdo ve?
Tisti ki mi pove, dobi od mene en čokolatin :)