Konec tedna pred 29.2.

Letos je prestopno leto. Sosed bo imel kmalu spet tapravi rojstni dan. 10 let.  :)

Počitnice so pri kraju. Sredi tedna smo letos prvič smučali. K sreči je bilo še kar zimsko. S kapo pokrito in s ta debelimi rokavicami.

Potem pa je prišla pomlad. V velikih zamahih. In naredila človeka kar malo čudnega. Pretoplo je zavelo. Pretoplo za konec februarja. Da ne govorimo o tem, da v našeh Zgornjesoškem koncu sploh še nismo imeli snega. Niti malo. Niti za pocukrat. Sedaj ne bomo več tarnali, ker je pač zima to bitko izgubila. Z nekimi čudnimi, ledenimi manevri se je pripravljala in ni uspela. Saj se najbrž ne bo še čisto pustila,.. ampak nima več smisla...

Letos sem prvič pravočasno posadila malancane, paprike in paradižnike. Navadno se mi je vedno zavleklo v pozni marec. Saj vem, da se ne splača. Ampak to je en tak izziv. S kolegico si sadike izmenjave. In se potem pokličeve. 

V soboto je bilo še posebej toplo. Ne vem, če smo že kdaj v februarju na stežaj odprli balkonska vrata in se soncu nastavljali v viseči mreži. 

In kivi je dobil svojo prvi rez. Zaliti ga bo treba.

A Friday Ritual

This moment   

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

Torba za desetletnico

Najbrž sem že večkrat omenila, da rada šivam torbe.

Zgoraj je dodana celo oznaka v katero se bodo nabirale "torbe" :)

Tudi desetletne punce si zaželijo takšno - čisto ta pravo torbo. Za čez rame, z zaponko, ki omogoča, da se pas lahko daljša ali krajša,.. pa da ima v notranjosti žepek ali dva. 

Danes je ena taka lepa pomlad prišla,.. in maškare so zgleda opravile svoje delo. Ob tej priložnosti se mi zdi, da tale torbica prav paše k današnjemu soncu, čeprav sem torbo sešila v času, ko je bil dan najkraši in noč najdaljša. Torba je še vedno malo zimska, v temni barvi,.. pa vendar prinaša sonce in nasmeh na obraz. In desetletnice pomladi že konkretno zakorakajo v svoje enajsto prvonajstniško leto, ko se mogoče čisto prvič malo zaljubijo. :o

Pa naj bo to torba za en tak čisto nov začetek. Za začetek nekaj novega, skrivnostega,... na trenutke hudomušnega in čudnega kot je pikčasta notranjost torbe,.. Mame vemo, da je to "nov začetek" najstniške in pubertetniške ere, kajne.

Torbo prijavljam v zadnji Craftalniški izziv.

Krhki flancati po "šolsko"

Evo,  pa je pustna sobota. Spekla sem flancate. Tiste krhke, hrustljavkaste, ki jih mulci drobijo po celi hiši in jih hitro zmanjka,.. Recept je zanesljiv, enostaven in vedno uspe. Iz učbenika ali delovnega zvezka iz moje osnovne šole.

400 g moke

2 dl smetane

2 jajci

40 g sladkorja

ščep soli

polovica žličke limoninega soka

1 žlica ruma

2 žlici vina

olje za cvrenje

sladkor za posipanje

"Moko presejemo v skledo za mesenje. V sredini napravimo jamico in damo vanjo vse dodatke. Testo umesimo od sredine navzven, najprej z vilicami, nato ugnetemo testo z rokami. Ko je gladko, ga pomokamo in obrnemo, da je pomokana stran podaj. Pokrijemo ga in pustimo počivati. Medtem pripravimo vse potrebno za valjanje in cvrenje. 

 Testro razvaljamo za nožev rob debelo. S kolescem za rezanje testa ga razrežemo na enakomene pravokotnike. V vsakega napravimo 3-4 zareze in nastale trakove med seboj prepletamo.

 Ocvremo jih v vročem olju, da se ne napijejo maščobe. Pečene flancate polagamo na cedilo, da se maščoba scedi.

 Nato jih naložimo v skledo in še tople potresemo s sladkorjem"

Še nekaj mojih opomb k receptu iz šolske knjige:
Danes sem prvič testo zamešala kar v aparatu za peko kruha. Spodaj sem dala vse tekoče stvari, zgoraj moko in stroju malce ob straneh pomagala z narobe obrnjeno kuhalnico. Ko je bilo testo tako kot mora biti sem ga vzela ven t.j še preden je končal mešati in bi se začel greti za postopek vzhajanja.
Pri olju ne šparam. Vedno uporabim dobrega, sončničnega in ne kakšnega Sosedovega, rastlinskega ipd,..
Ko sem sedaj pretipkavala recept sem ugotovila, da sama naredim le 2 do 3 zareze in da vedno naredim rombe in ne "pravilne pravokotnike" :) in da flancate polagam na papirnate sarviete in ne na cedilo.

Update: Če pa bi pekli pustne krofe, jih najdete "drugo leto" tule: Dobri pustni krofi

Iz zgodbe o Krpanki; velika borša

 Iz Zgodbe o Krpanki - 4. del

Eno veliko boršo ljubezni vam želim danes, na današnji dan, ko so v zraku sami srčki in lubčki... 

Moja pravkar končana veeliika borša ima tudi srčke, na notranji in zunanji strani... Torba je sicer namenjena poletju, plaži in morju, pa jo je Tavelika danes, na valentinov dan vzela v trgovino - namesto tiste velike rdeče borše od Soseda, ki jo je uspešno in dnevu primerno nadomestila :)

Pletenje na prste

Pletenje na prste je za otroke enostavno in zabavno. Najbolj pa je fajn, da se hitro vidi napredek in otroci so tako ponosni, kako dobro in hitro jim gre od rok.
Kako pa to gre je lepo objavljeno  tukaj na youtubu.

Svoj brezrokavnik iz zelo debele volne sem dokončala kar s pomočjo pletenja na prste. Trakove za okrog rokavov in okrog vratu sem napletla kar na prste :-)

A Friday ritual

This moment   

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

Osmi februar

,..nekaj prepisov iz mojega blokca, nekaj otroških slikic na današnji dan kulture.

 "Največja sreča je mir srca. Če pa hočeš doseči mir srca, se moraš učiti modrosti. Začetek modrosti je, da ločiš, kaj je v tvoji moči in kaj ni." Aleš Ušeničnik

 vse misli zvirajo 'z ljubezni ene,...(Prešeren)

 Ne moremo živeti od hladilnikov, politike, računov in križank!" Antoine deSaint-Exupery 

Strah je črn svet, kjer ni prostora za svetlobo. Je kot orjaški veter, ki pometa s tabo, brez da bi se mu lahko uprl. (M., 9 let)

Ljubezen je nekaj kar občutiš v srcu,  je kot iskrica v tebi,   ki venomer gori in te ogreva vse mrzle dni. (M., 9 let)

Iz mrzlega gozda

Pri nas še vedno ni snega. Prav nič. V mrzlem gozdu je bilo le veliko napihanega in zelo suhega listja. Vsaj nekaj veselja za otroke. Suho listje je veter nanesel v pasti v katere smo se ujeli. Včasih do kolen in celo do pasu. Zabavno! 

A otroci še vedno sanjajo sneg,...

Iz zgodbe o Krpanki, mimogrede

Iz zgodbe o Krpanki iz 1.dela   in  2.dela nastajajo prvi izdelki. Kar tako mimogrede. 

Da se nekaj vidi. Končano.

Pozimi ležijo robčki povsod. Zelo potrošno blago. Spravljeni v velikih škatlah nimajo svojega pravega mesta. Sešila sem jih take majhne hiške. Da bodo imeli svoje mesto v torbicah in na policah.  In zraven sešila še nekaj hišk za tiste naše ženske Always reči :-).

Knjigici za uhane

Uhani so bili povsod. Po poličkah, v kopalnici, po škatlicah, ki so se včasih nepričakovano odprle in se je potem vse skupaj razsulo po tleh,... Nekje na spletu sem našla idejo. In jo udejanila. Nastali sta dve knjigici. Za obe hčeri. Koliko uhanov imata. :o Vsakič, ko gremo na šoping v tisto znano trgovino si iz stojala izbereta vsaka svoje. Enih pet komadov za par eurov. V mojih časih sem imela dva para zlatih, potem pa še kakšen parček iz morja ali potovanja,.. Tudi sama rada nosim uhane. ...in zjutraj ko se mi mudi, v tisti grški škatlici nikakor ne najdem pravega ali drugega para,... Naredila bom še tretjo knjigico. Zame. Iz filca, ovito in sešito v bombažno tkanino.