Kje je daljinc?

Pri nas se daljinci vedno iščejo... vedno se nekam skrijejo, založijo in zgubijo. Tudi za več dni,.. Sešila sem jim zavetišče. Da bodo vedno pri kraju. Vedno pospravljeni in pri roki. Pa še kavč bo na tem mestu bolj varen,.. manj umazan in manj na udaru...

 Spodaj sem dodala še večji žep za knjigo, revijo ali kvačkarijo,...

Iz istega blaga sem oblekla še del montažne stene. Spodaj in montirana utež, da zavesa lepo stoji,... sicer je pa za montažo poskrbel moj Dragi.

Viseča mreža za podlasico

Mala je velika ljubiteljica živali. In to nenavadnih živali. To so podgane, miške, morski prašički.. Zahvaljujoč Ikeji ima kompletno plišasto zbirko svoje zalege.

V trgovini z živalmi je videla kuno, ki je spala v viseči mreži. Ker sta pri hiši dovolj dva puščavska skakača in maček, ki ju čuva na njuni kletki,... in ker kljub velikanski želji, da bo postala veterinarka ne moremo nabaviti še žive kune, ki bo spala v viseči mreži, sem ji morala obljubiti, da tudi za njeno Veroniko (tako je plišasti podlasici ime) sešijem pravo visečo mrežo.

Prostor je dobila nad njenim pogradom. Hip hop trenerko s kapuco z napisom V za superpodlasico Veroniko  pa ima že nekaj časa in je v njen prava frajerca.

Četa "Vidre"

Tavelika me že nekaj časa sekira, da ji končno sešijem novo skavtsko zastavico. Stara se je namreč strgala, obšlesala in sploh postala zelo grda. Silhueto mi je iz papirja naredila sama. Pri prenosu na rdečo blago, sva se malce zmotili, saj se je izkazalo, da sta izrezani dve vidri, ki gledata vsaka v svojo stran, vsaka na svoji strani zastavice...Morale sva izrezati še tretjo vidro, kajti potrebovali sva zrcalno sliko.

Lepo nama je uspelo. Pomagala sem si z medvlogo Vliesofix SB, ki se enostavno nalika na blago. Ker pa bo zastavica izpostavljana mogočim in skoraj nemogočim vremenskim vplivom sem vidro raje  prišila še s cikcak šivom.

septembrsko morje

Zadnji vikend na morju.

Morje 24 stopinj celzija.

Zrak cca 30 stopinj celzija.

Tako dolgega poletja pa še ne.

Ampak sedaj bo vročega sonca, morja in poletja dovolj.

Naj živi jesen!

Torbica za prve jesenske dni

Zadnje čase šivam samo torbe. Raznorazne. Majhne, velike, nakupovalne, za otroke in za mame. Najraje take reciklirane t.j. sešite iz ostankov blaga, starih oblek, suknjičev,..
Kot sem že omenila sem  na podstrešju našla skrinjo taščine kvačkarije, ki mi je porodila idejo...

Najprej sem si izbrala bel kvačkani prtiček in ga položila na rjavo tkanino. Ta se je našel na kupu starejših kosov blaga, ki so bili lepo pospravljeni v taščinih omarah. Namenjen je bil najbrž za šivanje jesenskega kostima...

Za notranjost torbice sem si izbrala Ikejino blago ptičev in gosi, ki je prav tako v rjavih barvah. Notranjost tobice mora biti vedno majhno in prisrčno "presenečenje", ki človeka razveseljuje.

V notranjost sem zašila še dva žepka. Eden za mobitel, drugi za bankovec, denarnico ali robčke...

 Torbica se lahko nosi čez rame ali pa kar tako.

Izdelek prijavljam  na  38. izziv v Craftalnici. To je moja tretja prijava v izziv, kjer so do sedaj vedno nastopale torbice... (torba "naj bo rumena" )  (torba z bagrom).

Inspiracija mi je bila prva fotografija, ki je na nek način melaholična, umirjajoča in me spominja na čas, ki bo počasi prišel... Na čas, ko se bodo zbirale ptice na žicah in bodo gosi letele čez polje, ko ga bo ujela prva slana...Tudi jaz čakam prve jesenske dni, ko bo mogoče celo sneg pobelil vršace. Jaz pa si bom vrgla torbo čez rame in se s kolesom odpeljala skozi drevored.

Šivalni krožek 1.del: Straško

Poletja kar noče biti konec in šivalni krožek, ki naj bi med počitnicami potekal v 3 delih nam ni uspelo izvesti do konca t.j. v vseh 3 dnevih. Ker je bilo le v začetku avgusta tako deževno, da smo lahko čepele doma, nam je uspelo sestaviti le 1. del t.j. izdelava straškota.

Punce so svoje ideje najprej narisale na kos papirja, potem pa smo skupaj izbrali kose blaga in sešili izdelke. Bilo je zabavno. Sedaj čakamo na naslednje deževne dneve, ko bo sledil še obljubljeni 2. in 3. del. Bomo poročali!

Na podstrešju

Na podstrešju sem med stvarmi pokojne tašče našla pravi zaklad. Ena velika škatla samih prtičkov. Kvačkanih, v tehiki pletenja, čipkastih,..

Pred dnevi so na Craftalnici objavili nov izziv. Ko sem videla obe fotografiji sem si pač rekla, da tokrat ne bo nič zame, saj mi ni na misel padla nobena pametna ideja. Pomislila sem na velike količine čestitk in slik, ki jih bodo zveste obiskovalke Craftalnice prijavile k tokratnemu izzivu.

A glej, ko sem tistega večera na temačnem podstrešju odprla škatlo, se mi je pred očmi narisala prva fotografija iz zadnjega  izziva.  Klopki belega in kremastega sukanca, iz katerega so ustvarjeni vsi ti prtički najrazličnejših velikosti in oblik. Vsi so bili lepo poštirkani in v belih papirjih spravljeni v kartonasti skrinjici.

Ker je bila inspiracija na izziv v Craftalnici tako velika,  sem se odločila, da bi tudi tokrat sodelovala. In ko sem obračala prtičke, jih opazovala in izbirala, sem se domislila...

Moleskine

 Na podstrešju sem našla črno knjižico, v kateri so v zavidljivo lepi in čitljivi pisavi napisane razne pesmice in misli. Knjižica mora biti zelo stara, saj se začne z naslovom "Na pragu novega leta 1904". 
V knjigarni sem potem povsem slučajno naletela na enako beležko. Kupila sem si jo zgolj zato, ker me je močno spomnijala na tisto s podstrešja. Zraven nje je priložen tudi letak, na katerem piše, da so v beležke Moleskine  zapisovali svoje misli in slike avtorji kot so Vincent van Gogh, Pablo Picasso, Ernest Hemingway. 

Obe beležki imata na koncu, na zadnji notranji platnici skrivni predalček. V beležki stari več kot 100 let je bila spravljena podobica, med zapisanimi besedili pa je bilo kar nekaj štiriperesnih deteljic.

Sama še ne vem, kaj bom pisala v to knjižico. Misli in izjave otrok, ki jih imam do sedaj nametane v škatli za čevlje? Ali morda pomembna gesla dostopov na internetu? No, poskrbela bom, da bo med njimi tudi kakšna pesmica ali misel.

Torbica za otroške knjige, ki jih rad bere mali mojster

Torba za fanta, ki rad hodi v knjižnico. Vedno si izbere tudi kakšno knjigo z vozili. Najraje ima take delovne stroje, ki jih ima tudi mojster Miha. Ko bo velik, bo mojster, pravi.
Torbico prijavljam hkrati v Craftalnico, kjer so tokrat na vrsti vozila.

Izdelana je v patchwork tehniki. Vmes je nekaj polnila, tako je torbica je na otip mehka. Bager ima seveda tudi lopato, ki je na drugi strani torbice.