skozi mačje oči

Včasih se za kar tako usedem za bloger,  da mogoče kaj napišem in pustim v osnutkih, za drugič. Brez ideje in pravega namena. Tako kot nocoj.

Čuden pomladanski dan.
Eni pravijo, da je to prva spomladanska utrujenost,
drugi da je to čas stare lune.
Tamala pravi, da bi ziher pomagalo, če bi imeli spet kakšno mačko, pravzaprav dve.
Slike starih mačjih koledarjev visijo navešene po njeni sobi in vabijo nasmeh na obraz.
Poiščem dve v mapi velikega formata "Mačke".

Poiščem še glasbo, ki vabi poglede skozi mačje oči. Svetlana Makarovič, seveda.