31. 10. 14

Октябрь


Чайковский П.И. "Октябрь" 

oktober, oktobrska revolucija,  

oranžnordečarjavažareča, 

veverica - (pravi Mala, ki kuka kaj pišem), 

(še več asociacij na oktober)

ogenj in kamin, 

in moje diavoline na zalogi, 

moj mesec, moj rojstni dan in šopek na gradu, 

veter in jesensko listje, 

ježek, nova živalca, 

zvečer pade hitro noč in lepo zadiši po kostanju

in zjutraj me že zebe,   

sine išče svojo kapo v olimpijskih barvah, 

 prebrala sem  "Primorce beremo",
 Mali si je s stripom s svojim kešom kupil strahovite okostnjakarske rokavice in punci sta mu rekli, da "kaj se gre, saj nismo v Ameriki", 
kako rumeno barvo buče imenujejo slikarji?
 ...ker je na koncu kao noč čarovnic in Trubar in potem pride november.  
Adijo oktober!

 

30. 10. 14

Počitniški teden in o "človeških telesih"

Počitniški teden.

Med guglbrskanje, ki ga dolgujem še za ta mesec vam danes javljam enega posrečeno smešnega, ki sploh ne spada na ta blog, pa vendar...

Nekdo je namreč brskal "človeško telo" in naletel na moj blog :o.
Res me je zanimalo, kje sem kdaj kaj pisala o tem. V pasici "preišči ta spletni dnevnik" sem napisala iskalni niz. Hecno. Tudi skozi brskanje na blogu najde eno objavo:  "julijski sprehod med plohami". Zanimivo. Pa to pomeni le, da se "človeško telo" pretegne in malo razmiga.  ;)

In kaj naj danes res napišem o "človeškem telesu"?

To, da imajo mulci doma eno hecno igrico, "Operacija", kjer iz telesa precizno pobirajo razno šaro, kar je glavna naloga igrice?

Ali naj raje napišem nekaj  o gibanju in stanju "človeškega telesa" med počitniškim tednom pred prvim novembrom?
Počitniški teden je že več kot na polovici. Punci sta začeli jamrati, da bo treba narediti obnove Antigone, Ojdipa in Visoške kronike. Da vidite, kako se je Tamala razburjala nad Visoško kroniko. Njen monolog je bil: "... ni govora, da to knjigo prebereš več kot dve strani skupaj. En sam dolgčas,.. potem ko pride Agata je malo bolje, sicer pa sem sigurno ena redkih v razredu, ki sem prišla do konca... in nekaj moram napisat, saj ne moremo vsi imeti isto, če prepišemo iz dijaškeganet."
Tudi počitniški čas za najmlajšega se vrti okrog branja knjig. Tolaži me: "..da je on take sorte, ki knjige raje bere potiho kot na glas,.. da naj ne skrbim, ker je po branju tretji v razredu in da mu gre vedno bolje. " Ojej... bralni list za mesec okotober je tako rekoč prazen. Že res, da je hitro in z veseljem izračunal, da bi moral prebrati 3 besedila dnevno, da bi ga dopolnil do nedelje zvečer. Kaj bo pa res v nedeljo zvečer zapisano na listu, ki visi na hladilniku,  pa ne vem.

Naš Dragi je potrgal ves kivi na vrtu in letošnja letina je rekordna. Kar sedem gajbic kivija, ki nas bo skozi zimski čas oskrboval z vitaminom C.
S puncami smo šle na šoping, ki jima je bil obljubljen med počitnicami. Prvič se mi je zgodilo, da sem dvakrat falila pin kodo pri plačilu s kartico.  V tretje raje nisem poskusila in tako plačala s še zadnjim kešom v denarnici. Trgovka me je opozorila, da je tipkovnica malo drugačna, zamaknjena. :o Bila sem že tako zmedena, da za tretji poskus nisem imela več pojma, katera številke so v kombinaciji. Tema. Doma sem ugotovila, da je vse OK,... še vedno vem pravo številko, zakaj pa so ene tipkovnice drugačne, mi je pa butasto.

Doma je hišno stanje dramatično. Mali pravi, da "ni še končana poslednja bitka" med njegovimi veseoljskimi ladjami in podmornicami,... zato še ne more pospraviti...Tavelika pravi, da je totalno lena, ker "človek ne more delati, če je zunaj kristalno jasno nebo brez enega samega samcatega oblačka." Če bi bil vsaj en na nebu, bi mogoče še šlo, tako pač ne. Tamala mi je hitro dala vedeti, "...da bo sedaj najprej naredila domačo nalogo, potem bo očistila bivališče mišem, potem bo šla pod tuš in šele potem bo mogoče čas tudi za - javno dobro". Ojej, "javno dobro". To je sedaj naša nova besedna zveza in večno vprašanje: "Kdaj bo kaj časa za  "javno dobro" :))
 Priznam, danes je tudi moje "človeško telo" zabušavalo. In seštrikalo nekaj čisto ljubkega. :) 
Prav nič za "javno dobro" ;)





27. 10. 14

Kokosove kocke

Prazniki v oktobru - rojstni dan, obletnica poroke, vikendi kar tako,... ko se domov vrne Tavelika hči in ji v nedeljo spakiram sladkarijo "da bo še za cimre",  so bili letos v znamenju kokosovih kock. Slaščico, ki sem jo ponovno odkrila in se z njo spominjam časov ko sva v čokoladi in kokosu packali še skupaj z mamo.

Recept sem našla na spletu, čokoladno kopel sem domislila sama. Zapomnila sem namreč to, da je mama vedno rekla, da mora biti količina masla enaka količini prave čokolade. In kako zelo dobre so kocke, odloči prav slednje.

BISKVIT:
  • 6 jajc
  • 400 g sladkorja
  • 400 g moke
  • 2  vrečki vanilijevega sladkorja
  • 2 vrečki pecilnega praška, ki ga vmešamo v moko.
  • dve kavni skodelici mleka
  • dve kavni skodelici olja
ČOKOLADNA KOPEL:
  • 300 g čokolade - 400 g čokolade
  • 250 g masla
  • 2 kavni skodelici mleka oz. po potrebi (gostota zavisi od kvalitete čokolade, poraba pa tudi od tega koliko velike kocke narežete)
  • vsaj 250   - 300g kokosove moke 


Penasto umešamo jajca, sladkor in vanilijev sladkor. 

 Dodamo  moko, kasneje postopoma mleko in olje.

 Pekač premažemo z maslom, vlijemo vanj maso in spečemo cca 15-20 minut pri 180 stopinjah. Prebodemo z nožem, da preverimo, če je pečeno.
 Ko se biskvit popolnoma ohladi narežemo kocke. Manjše ko bodo kocke, več čokoladne kopeli bo potrebno. So pa manjše kocke dosti bolj praktične kot večje grmade.
 V parni kopeli stopimo najboljšo čokolado za kuhanje in maslo, dodamo nekaj mleka in pripravimo primerno, ravno prav tekočo kopel. (Preizkusila sem kar nekaj vrst čokolad in daleč najbolje se je izkazala najbolj domača, čokolada na kateri je narisana "punčka v narodni noši".  Zmes je bila daleč najbolj gosta in voljna.
 Poraba čokolade in kopeli je kar velika, vendar je kljub temu sladica praktična, priprava je enostavna. Pri tem opravilu - "kopel + kokos" obvezno potrebujete še enega pomočnika. Običajno mi je vedno pomagal Dragi, tokrat pa sem to prepustila Tamali in njeni prijateljici. Iz mojega "dvojnega" recepta nastane velikooo kock, ki pa so vidno zmanjkovale že pred uradnim slikanjem. Ker sem jih tokrat zrezala jaz in ne moj Dragi, kot običajno, so bile kocke bolj kvadrčki. Ko jih razreže on so popolne kocke, male in lušne, ravno prav velike za direkten sladek grižljaj. Takšne popijejo mnogo čokolade. In iz enega pladnja nastaneta dva. 
 

26. 10. 14

Še več bombažnih vrečk za kruh

Vrečke za kruh, ker jih ni nikoli prveč, ker so primerne za darilo kar tako, tudi za novoletna darila, za potico,  pecivo ali pa sendviče za na pot. 
Vse so podložene v belem bombažu ali damastu, se zategnjeo z vrvico kot pri mošnjičku ali pa na kapsulo.
Sešite iz kuhinjskih krp, ostankov bombažnik kosov in lanu.
In zabavno in lepo jih je šivati.
DSC_0946

DSC_0988

DSC_0987

DSC_1007

DSC_1006

DSC_1005
DSC_0991


DSC_0997


DSC_1003

DSC_0998

DSC_0990

DSC_0984

DSC_0982

DSC_0985

19. 10. 14

Vicenza - Abilmente 2014

Od včerajšnega pohajkovanja in celodnevnega postopavanja od štanta do štanta, zgubljanja med halami, tudi tavanja "za nosom", za stvarmi, ki so me najbolj zanimale, me še danes bolijo noge, oz. čisto ene druge, "nove" mišice... Ja, tudi za Vicenzo je potrebna kondicija. ;)
Vse o "Vicenzi" pod katero ustvarjalke in ljubiteljice ročnih del razumemo sejem Abilmente, si lahko preberete v lanskoletni reportaži..

Letos je bilo vse skupaj še na večjem prostoru. Ne vem natančno ali je bila to čisto nova hala ali le obnova starega razstavnega prostora. Kakorkoli, steklena galerija z restavracijo je zelo zanimiva, tam se je prijetno odpočiti in ogledati z višine veličino največje hale št. 7.
Tudi letos je bilo zabavno, zanimivo, poučno in itak zapravljivo. Danes, dan potem sem poiskala nekaj zanimivih spletnih strani in blogov razstavljalcev, v mislih pa imam že nekaj idej, ki bi jih rada čisto na novo realizirala.
Letos sem se spravila na gumbe, filc in ostanke blaga. Kupila sem si super kvačko, za katero sem šele doma pogruntala, da je namenjena tuniški kvačkariji. Moja kvačka v vijolično prelivajočem bambusu ima na koncu kovinsko konico z navojem... in prijateljica tudi ni imela pojma za kaj je njena izbrana kvačka s kaveljčkem v isti velikosti na eni in drugi strani...Vse skupaj je namenjeno tuniškem kvačakanju. Pojma nisem imela, da je tudi moja kvačka, ki je sicer manjša a z navojem za dolgo plastično vrvico, namenjena prav temu zanimivemu kvačkanju. :o Danes sem si to pogledala na yutubu. :)

Za spomin tudi letos le nekaj fotografij,  ki sem jih izbrala po treh kriterijih:
- zapravljivem (beri zgoraj - gumbi, filc in ostanki)
- v jesenskih tonih
- v kvačkariji, ki je bila najbolj umetniška - v pravem pomenu besede - v naravni velikosti je bila skvačkana Van Gohgova soba in Frida Kalo skupaj s papagajem in opico. :)














15. 10. 14

15. oktober 1844

Na današnji dan pred 170 leti se je rodil Simon Gregorčič.
Po njem je imenovana ulica v Kobaridu, Tolminu in še kje. (kar 40 ulic v Sloveniji nosi ime po Simonu Gregorčičevu).
Po njem nosi ime  tudi naša osnovna šola.
Na predvečer rojstnega dneva osnovnošolci že vrsto let pri spomeniku v Kobaridu pripravijo kratko proslavo "Prižgimo lučko pesniku". Tudi včeraj zvečer so recitirali. Bilo je nenavadno toplo, včasih pa so otroci ta večer prvič oblekli bundo in si v prvem mrzlem jesenskem vetru navlekli kapo na glavo.

Rojen na Vrsnem pod Krnom in pokopan na Svetem Lovrencu nad Sočo.
Imenovan tudi Goriški slavček.
Slavček je bil naslov šolskega glasila v mojih osnovnošolskih časih, Slavčkov odmev pa je glasilo današnjih generacij. Še vedno odmeva - danes v elektronski obliki, jaz pa še zmeraj vonjam tiste naše izvode izpod ciklostila.


Kljub temu, da je bil Simon Gregorčič duhovnik, je imel svojo ljubezen. 
Svetlo sonce. Svojo Dragojilo. In on njen mesec. Nikoli skupaj na nebu.


Ti meni svetlo sonce (Simon Gregorčič)

Ti meni svetlo sonce,
a jaz sem mesec tvoj,
od tebe luč dobivam,
od tebe ogenj svoj.

Ko tvoja luč mi sije,
svetal mi je obraz,
ko žar mi tvoj zatone,
obda me mrak in mraz.

Za tabo vedno vije
se misli mojih pot,
začaran duh spremljuje
te vedno in povsod!

Neznanska moč me vleče
do tebe, sladka stvar -
doseči pa ne morem
nikdar te, oh, nikdar!

12. 10. 14

Rada bi bila ninja

Saj se še spomnite ninja mačkov puščic za fante. 
Potem so prav tako puščico hotele imeti še punce :o 
Ne vem kaj naj rečem, niti ne vem če taka ninjika res obstaja in bi ji zato morala sama poiskati eno znano veliko žensko umetniško ime,...vem le, da hoče ena druga mama tudi isto ... in to za maskare in podobne reči :o

DSC_9443

11. 10. 14

Samorog z roza trakci

pravljični samorog
za punčke,
ki rade sanjajo o belih konjih,
imajo rade rozaste trakce v laseh in na konjičkih.
In le one vedo, da je to unicorn,
fantje pa o tem nimajo pojma. 

P.s. Pravljičnega samoroga sem za darilce za rojstni dan sešila za malo sestrico sošolca in prijatelja, ki je v naši hiši enako domač kot naš Mali v njihovi. In mala sestrica je tako rada v družbi obeh fantov... Ko sta hitela, da poneseta darilce punčki, sta samoroga spremenila v pištolo in s z njim po poti streljala in spuščala glasove, ki jih znajo le fantje, ko oponašajo strelke in avte... :)
... in sta potem prihitela nazaj in hitela pripovedovat, kako ji je všeč... in ga sploh ne spusti iz rok, tudi takrat ko mora pojesti večerjo :) .

DSC_1844

9. 10. 14

Zabaviščni park (za miše)

Prav poseben zabaviščni park.
Za "miše". 
Za rekreacijo in zabavo, popestritev dneva. 
Za Rona in Eresa. Prav posebej zanju.
Đuliana medtem "na varnem". 




7. 10. 14

Kvačkane "ptice za srečo"

Ptiček iz heksagona čaka še na Marjano, ki me je prvič spoznala z novo besedo, pomenom in stvarjo jarmulka. Upam, da se mi kmalu javi na email, da še njej pošljem darilce.

Ko sem naredila prvega ptička, so eden za drugim nastajali novi.  Kličem jih "ptice za srečo".

S prazničnim trisom sem tako pri koncu, praznovanj pa še ni konec. Prav kmalu pravi rojstni dan in obletnica in dober izgovor in želja, da se posreči in usreči tudi letos Vicenza. 
Gre še katera zraven?

DSC_0708


DSC_0706


DSC_0702


DSC_0701


DSC_1549